Katekizem katoliške Cerkve

KKC 227

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 1. odstavek: Verujem v Boga › IV. Daljnosežnost vere v enega Boga

225

To se pravi poznati edinost in resnično dostojanstvo vseh ljudi: Vsi so ustvarjeni "po božji podobi in sličnosti" (1 Mz 1,26).

226

To se pravi dobro uporabljati ustvarjene reči. Vera v enega Boga nas uči uporabljati vse tisto, kar ni Bog, toliko, kolikor nas to približuje njemu, in odtrgati se od tega toliko, kolikor nas od odvrača od njega (prim. Mt 5,29- 30; 16,24; 19,23-24):

Moj Gospod in moj Bog, vzemi mi vse tisto, kar me oddaljuje od tebe in daj mi vse tisto, kar me tebi približuje. Moj Gospod in moj Bog, odtrgaj me od mene samega, da se vsega dam tebi (sv. Nikolaj de Flhe, molitev).

227

To se pravi zanesti se na Boga v vsaki okoliščini, celo v nezgodi. Molitev sv. Terezije Velike to čudovito izraža:

Nič naj te ne vznemirja/ nič naj te ne plaši

vse mine/ Bog se ne spreminja

potrpežljivost vse doseže/ kdor se Boga drži

mu ničesar ne manjka/ Bog edini zadostuje (Pesmi, 30).

Na kratko

228

"Poslušaj, Izrael, Gospod je naš Bog, Gospod edini! (5 Mz 6,4; Mr 12,29). "Najvišje bitje je nujno eno samo, tako da mu ni enakega. (...) Če Bog ni en sam, potem ni Bog" (Tertulijan, Marc. 1,3).

229

Vera v Boga nas vodi do tega, da se obrnemo k njemu edinemu kot svojemu prvemu izviru in svojemu poslednjemu cilju, in da ničemur ne damo prednost pred njim in ga z ničemer ne nadomestimo.