Ker moramo zarodek vse od spočetja obravnavati kot osebo, zato ga bomo morali braniti v njegovi celovitosti, ga kolikor le mogoče negovati in zdraviti kot vsako drugo človeško bitje.
Predporodna diagnostika je nravno dopustna, "če spoštuje življenje in neokrnjenost človeškega embrija in fetusa in če je naravnana na individualno zaščito in zdravljenje... Toda zelo je v nasprotju z nravno postavo če - glede na rezultate - predvideva možnost, da izzove splav. Taka diagnoza, ki pokaže obstoj kake hibe ali dedne bolezni, ne sme biti enakovredna obsodbi na smrt" (Knv, instr. "Donum vitae" 1,2).