Domov/Katekizem/KKC 2273

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2273

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 5. člen: Peta zapoved › I. Spoštovanje do človekovega življenja

2271

Od prvega stoletja dalje je Cerkev trdila, da je vsak izzvani splav nravno zlo. To učenje se ni spremenilo. Ostaja nespremenljivo. Direktni splav, to se pravi tak, ki je hoten kot cilj ali sredstvo, je v globokem nasprotju z nravno postavo:

Ne ubijaj zarodka s splavom in ne daj, da bo rojeni bil usmrčen (Didache 2,2; prim. Barnabovo pismo 19,5; Pismo Diognetu 5,5; Tertulijan, apol. 9).

Bog, gospodar življenja, je namreč zaupal ljudem vzvišeno nalogo ohranjevati življenje, nalogo, ki naj jo spolnjujejo na človeka vreden način. Zato je treba življenje takoj od spočetja naprej varovati z največjo skrbjo; splav in usmrtitev otroka sta gnusna zločina (CS 51, ' 3).

2272

Formalno sodelovanje pri splavu je velik greh. Cerkev nalaga za to hudodelstvo zoper človeško življenje kanonično kazen izobčenja. "Kdor učinkovito oskrbi odpravo plodu, ga zadene vnaprej izrečeno izobčenje" (ZCP, kan. 1398) "že s samim storjenim kaznivim dejanjem" (ZCP, kan. 1314)in pod pogoji, ki jih predvideva pravo (prim. ZCP 1323-1324). Cerkev s tem noče zoževati področja usmiljenja. Cerkev pokaže velikost storjenega zločina, na nepopravljivo škodo, povzročeno nedolžnemu, ki je usmrčen, njegovim staršem in vsej družbi.

2273

Neodtujljiva pravica vsakega nedolžnega človeškega posameznika do življenja je konstitutivna (sestavna) prvina civilne družbe in njene zakonodaje:

"Neodtujljive pravice osebe bosta morali civilna družba in politična oblast morata priznavati in spoštovati. Človekove pravice niso odvisne ne od posameznikov ne od staršev in sploh niso kakšna koncesija (dopustitve) družbe in države; ta pravice spadajo k človeški naravi in koreninijo v osebi v moči stvariteljskega dejanja, v katerem ima oseba svoj izvor. Med te temeljne pravice je treba šteti pravico do življenja in do telesne neokrnjenosti vsakega človeškega bitja od spočetja do smrti" (Knv, instr. "Donum vitae" 3).

V trenutku, ko kaka pozitivna postava oropa to ali ono kategorijo človeških bitij zaščite, katero jim civilna zakonodaja mora nuditi, zanika država enakost vseh pred postavo. Če država ne postavlja svoje moči v službo pravic vseh državljanov, zlasti tistih, ki so najslabotnejši, tedaj so ogroženi sami temelji pravne države... Kot posledico spoštovanja in zaščite, ki ju je treba zagotoviti otroku od trenutka spočetja dalje, bo morala zakonodaja predvidevati ustrezne kazenske sankcije za vsako premišljeno kršitev njegovih pravic" (Knv, instr. "Donum vitae" 3).

2274

Ker moramo zarodek vse od spočetja obravnavati kot osebo, zato ga bomo morali braniti v njegovi celovitosti, ga kolikor le mogoče negovati in zdraviti kot vsako drugo človeško bitje.

Predporodna diagnostika je nravno dopustna, "če spoštuje življenje in neokrnjenost človeškega embrija in fetusa in če je naravnana na individualno zaščito in zdravljenje... Toda zelo je v nasprotju z nravno postavo če - glede na rezultate - predvideva možnost, da izzove splav. Taka diagnoza, ki pokaže obstoj kake hibe ali dedne bolezni, ne sme biti enakovredna obsodbi na smrt" (Knv, instr. "Donum vitae" 1,2).

2275

"Kakor pri vsakem medicinskem posegu na pacientu, tako je tudi pri posegu na človeškem zarodku, imeti za dovoljene pod pogojem, da spoštujejo življenje in neokrnjenost (integriteto) embrija in da ne prinašajo s seboj zanj nesorazmernih tveganj, temveč imajo za cilj njegovo zdravljenje ter izboljšanje njegovega zdravstvenega stanja ali njegovega individialnega preživetja (Knv, instr. "Donum vitae" 1,3).

"Nemoralno je proizvajati človeške embrije, namenjene za to, da bi jih izrabljali kot razpoložljiv 'biološki material'" (Knv instr. "Donum vitae" 1,5).

"Nekateri poskusi poseganja v kromosomsko in genetsko posest niso terapevtični, ampak merijo na proizvodnjo človeških bitij, ki so izbrana glede na spol ali druge vnaprej določene lastnosti. Te manipulacije so v nasprotju z osebnim dostojanstvom človeškega bitja, njegove integritete in njegove enkrat ne, neponovljive identitete" (Knv inst. "Donum vitae" 1,6).