V. Oblasti v civilni družbi
Četrta zapoved nam zapoveduje, da spoštujemo vse, ki so za naše dobro od Boga prejeli oblast v družbi. Pojasnjuje dolžnosti tistih, ki oblast izvajajo, kot tudi tistih, ki imajo od nje koristi.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 4. člen: Četrta zapoved › V. Oblasti v civilni družbi
Četrta zapoved nam zapoveduje, da spoštujemo vse, ki so za naše dobro od Boga prejeli oblast v družbi. Pojasnjuje dolžnosti tistih, ki oblast izvajajo, kot tudi tistih, ki imajo od nje koristi.
Tisti, ki izvršujejo avtoriteto, jo morajo izvrševati kot služenje. "...kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik" (Mt 20,26). Nravno merilo za izvrševanje avtoritete je njen božji izvor, njena razumna narava in njen specifičen predmet. Nihče ne more zapovedati ali ustanoviti kaj takega, kar nasprotuje dostojanstvu oseb in naravni postavi.
Izvajanje avtoritete teži za tem, da bi razodevalo pravilno hierarhijo vrednot in s tem olajšalo izvajanje svobode in odgovornosti vseh. Predstojniki izvajajo distributivno pravičnost z modrostjo upoštevajoč potrebe in prispevek vsakogar in oyirajoč se na slogo in mir. Pri tem pazijo na to, da bi pravila in odredbe, ki jih dajejo, ne zavajla v skušnjavo, ko bi osebno korist postavili v nasprotje s koristjo skupnosti (prim. CA 25).
Politične oblasti so dolžne spoštovati temeljne pravice človeške osebe. Uveljavljale bodo pravičnost človekoljubno v spoštovanju do pravice vsakogar, predvsem družin in radedinjenih. Na državljanstvo vezane politične pravice je mogoče in je treba podeljevati v skladu z zahtevami skupnega blagra. Javne oblasti jih ne smejo razveljaviti brez zakonitega in sorazmernega vzroka razloga. Namen izvrševanja političnih pravic je skupna blaginja naroda in človeške skupnosti.
Tisti, ki so podrejeni oblasti, naj na svoje nadrejene gledajo kot na predstavnike Boga, ki jih je postavil kot služabnike svojih darov (prim. Rim 13,1-2). "Zaradi Gospoda se podredite vsaki človeški ustanovi... kakor svobodni pa ne, kakor bi svobodo imeli za prikrivanje hudobije, ampak kakor božji služabniki" (1 Pt 2,13.16). Njihovo pošteno sodelovanje vključuje pravico, včasih dolžnost, izvajati pravično grajo glede tistega, kar se jim zdi škodljivo dostojanstvu oseb in blagru skupnosti.