Domov/Katekizem/KKC 2234

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2234

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 4. člen: Četrta zapoved › V. Oblasti v civilni družbi

IV. Družina in Božje kraljestvo

2232

Družinske vezi so sicer pomembne, niso pa absolutne. Kolikor bolj otrok odrašča nasproti svoji človeški in duhovni zrelosti ter avtonomiji, s toliko večjo jasnostjo in močjo se javlja njegova edinstvena poklicanost, ki prihaja od Boga. Starši bodo ta klic spoštovali in podpirali odgovor svojih otrok, da mu sledijo. Treba se je prepričati, da je prvi kristjanov poklic hoja za Jezusom (prim. Mt 16,25). "Kdor ima očeta in mater rajši kot mene, ni mene vreden" (Mt 12,49).

2233

Postati Jezusov učenec se pravi sprejeti povabilo, da naj pripadamo božji družini, da naj živimo v skladu z Jezusovim načinom življenja: "Kdorkoli namreč spolni voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, mi je brat in sestra in mati" (Mt 12,49).

Starši bodo z veseljem in zahvaljevanjem sprejeli ter spoštovali Gospodov klic namenjen temu ali onemu od njihovih otrok, da naj zaradi božjega kraljestva hodi za njim v devištvu, v posvečenem življenju ali duhovniški službi.

V. Oblasti v civilni družbi

2234

Četrta zapoved nam zapoveduje, da spoštujemo vse, ki so za naše dobro od Boga prejeli oblast v družbi. Pojasnjuje dolžnosti tistih, ki oblast izvajajo, kot tudi tistih, ki imajo od nje koristi.

Dolžnosti civilnih oblasti

2235

Tisti, ki izvršujejo avtoriteto, jo morajo izvrševati kot služenje. "...kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik" (Mt 20,26). Nravno merilo za izvrševanje avtoritete je njen božji izvor, njena razumna narava in njen specifičen predmet. Nihče ne more zapovedati ali ustanoviti kaj takega, kar nasprotuje dostojanstvu oseb in naravni postavi.

2236

Izvajanje avtoritete teži za tem, da bi razodevalo pravilno hierarhijo vrednot in s tem olajšalo izvajanje svobode in odgovornosti vseh. Predstojniki izvajajo distributivno pravičnost z modrostjo upoštevajoč potrebe in prispevek vsakogar in oyirajoč se na slogo in mir. Pri tem pazijo na to, da bi pravila in odredbe, ki jih dajejo, ne zavajla v skušnjavo, ko bi osebno korist postavili v nasprotje s koristjo skupnosti (prim. CA 25).