Katekizem katoliške Cerkve

KKC 221

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 1. odstavek: Verujem v Boga › III. Bog, tisti, ki je, je resnica in ljubezen

219

Božjo ljubezen do Izraela primerja prerok ljubezni očeta do svojega sina (prim. Oz 11,1). Božja ljubezen je močnejša kot materina ljubezen do svojih otrok (prim. Iz 49,14-15). Svoje ljudstvo ljubi Bog bolj kakor ženin svojo ljubljenko (prim. Iz 62,4-5); ta ljubezen bo zmagovalka tudi nad najhujšimi nezvestobami (prim. Ezk 16; Oz 11); šla bo prav do najdragocenejšega daru: "Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina" (Jn 3,16).

220

Božja ljubezen je "večna" (Iz 54,8): "Naj se tudi gore umaknejo in griči zmajejo, vendar se moja milost ne umakne od tebe" (Iz 54,10). "Z večno ljubeznijo te ljubim; zato sem ti tako dolgo ohranil milost" (Jer 31,3).

221

Toda sv. Janez je nato šel še dalje, ko je zatrdil: "Bog je ljubezen" (1 Jn 4,8.16). Bit Boga samega je ljubezen. Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost (prim. 1 Kor 2,7-16; Ef 3,9-12). Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju.

IV. Daljnosežnost vere v enega Boga

222

Verovati v enega Boga in ga ljubiti z vsem svojim bitjem ima neizmerne posledice za vse naše življenje:

223

To se pravi spoznavati veličino in veličastvo Boga: "Glej, Bog je tako velik, da ga ne doumemo" (Job 36,26). Zato je treba "Bogu služiti kot prvemu" (sv. Ivana Arška, dictum).