V spoštovanju do verske svobode in do skupnega blagra vseh, morajo kristjani delati na to, da bodo nedelje in prazniki Cerkve po zakonu priznani kot dela prosti dnevi. Vsem morajo dajati javen zgled molitve, spoštovanja in veselja; in braniti morajo svoja izročila kot dragocen prispevek k duhovnemu življenju človeške družbe. Če zakonodaja dežele ali drugi razlogi obvezujejo k delu na nedeljo, naj ta dan kljub vsemu preživimo kot dan naše osvoboditve, ki nas naredi deležne "prazničnega shoda", onega "slovesnega zbora prvorojencev, ki so zapisani v nebesih" (Heb 12, 22).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Prvo poglavje: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vsem mišljenjem › 3. člen: Tretja zapoved › II. Gospodov dan
Na kratko
"Pazi, da boš posvečeval sobotni dan" (5 Mz 5,,12). "Sedmi dan pa je popoln počitek, posvečen Gospodu" (2 Mz 31,15).
Soboto, ki je predstavljala dovršitev prvega stvarjenja, je bila nadomeščena z nedeljo, ki nam kliče v spomin novo stvarjenje, ki se je pričelo s Kristusovim vstajenjem.
Dan Kristusovega vstajenja obhaja Cerkev na osmi dan, ki ga upravičeno immenujemo Gospodov dan ali nedeljo (prim. B 106).
"Nedeljo... je treba... v celotni Cerkvi praznovati kot glavni zapovedani praznični dan" (ZCP kan.1246, '1). "V nedeljo in na druge zapovedane praznike so verniki dolžni udeležiti se maše" (ZCP kan.1247).