Bogokletje (sramotenje Boga) neposredno krši drugo zapoved. Bogokletje je v tem, da zoper Boga - po notranje ali po zunanje - izrečemo besede sovraštva, očitanja, izzivanja, da o Bogu rečemo kaj zlega, da v našem govorjenju manjka spoštljiposti do njega, da zlorabljamo božje ime. Sv. Jakob pravi: "Mar ne sramotijo ravno ti vzvišenega imena, ki se je klicalo nad vas!" (Jak 2,7) Prepoved bogokletja se razteza tudi na besede zoper Kristusovo Cerkev, svetnike in svete stvarnosti. Bogokletno je tudi, če se kdo zateka k božjemu imenu zato, da bi prikrival svoje zločinske dejavnosti, spravljalljudstva v sužnost, jih mučil ali moril. Zloraba božjega imena za zločinstvo izzove odklanjanje religije.
Bogokletje nasprotuje spoštovanju, ki ga dolgujemo Bogu in njegovemu svetemu imenu. Sam po sebi je velik greh (prim. ZCP kan. 1369).