Domov/Katekizem/KKC 2122

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2122

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Prvo poglavje: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vsem mišljenjem › 1. člen: Prva zapoved › III. Ne imej drugih bogov poleg mene!

2120

Bogoskrunstvo je onečaščanje ali sramotno ravnanje z zakramenti in drugimi bogoslužnimi dejanji, pa tudi z osebami, rečmi in Bogq posvečenimi kraji. Bogoskrunstvo je velik greh, posebno če ga zagrešimo zoper evharistiji, kajti v tem zakramentu nam Kristusovo telo postane bistveno navzoče (prim. ZCP kan. 1367; 1376).

2121

Simonijo (prim. Apd 8,9-24) opredeljujemo kot kupovanje ali prodajanje duhovnih stvarnosti. Čarovniku Simonu, ki je hotel kupiti duhovno oblast, katero je videl, kako je delovala v apostolih, odgovarja Peter: "Pojdi v pogubo, ti in tvoj denar, če misliš, da si božji dar lahko kupiš z denarjem!" (Apd 8,20). S tem se je ravnal po Jezusovi besedi: "Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte" (Mt 10,8; prim. že Iz 55,1). Nemogoče je, da bi si prilastili duhovne dobrine in se glede njih vedli kot kak lastnik ali gospodar, kajti svoj izvir imajo v Bogu. Le prejeti jih moremo od njega kot dar.

2122

"Razen darov, ki jih določi pristojna oblast, ne sme služabnik za delitev zakramentov ničesar zahtevati; vedno je treba skrbeti, da ubogi zaradi revščine ne bodo ostali brez pomoči zakramentov (ZCP kan.848). Pristojna oblast določi te "darove" v moči načela, da mora krščansko ljudstvo prispevati k vzdrževanju služabnikov Cerkve. "Delavec je vreden svoje hrane" (Mt 10,10; prim. Lk 10,7; 1 Kor 9,5-18; 1 Tim 5,17-18).

Ateizem

2123

"Mnogi naši sodobniki te najbolj notranje in življenjske povezanosti z Bogom nikakor ne dojemajo ali jo celo izrecno zametajo, tako da moramo ateizem prištevati med najresnobnejša dejstva sedanjega časa" (CS 19,'1)

2124

Izraz ateizem zajema zelo raznolične pojave. Pogostna oblika ateizma je praktični materializem, ki omejuje svoje potrebe in prizadevnosti na prostor in čas. Ateistični humanizem napačno razumeva, da je človek "sam sebi cilj, edini oblikovalec in ustvarjalec svoje lastne zgodovine" (CS 20, 1). Druga oblika današnjega ateizma pričakuje osvoboditev človeka od gospodarske in socialne osvoboditve, kateri - kakor pravijo - "religija nasprotuje po svoji naravi češ da v človeku prebuja upanje na varljivo prihodnje življenje in ga v tem odvrača od graditve zemeljske družbe" (CS 19, 3).