Domov/Katekizem/KKC 2115

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2115

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Prvo poglavje: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vsem mišljenjem › 1. člen: Prva zapoved › III. Ne imej drugih bogov poleg mene!

2113

Malikovanje se ne tiče samo zgrešenih kultov poganstva. Malikovalstvo ostaja stalna skušnjava vere. Malikovalstvo obstaja v tem, da človek poboži to, kar ni Bog. Malikovanje obstaja od tedaj naprej, odkar človek izkazuje spoštovanje in čast kakemu ustvarjenemu bitju namesto Boga, pa naj gre za bogove ali zle duhove (na primer satanizem), za oblast, naslado, raso, prednike, državo, denar, itd. "Ne morete služiti Bogu in mamonu", pravi Jezus (Mt 6,24). Številni mučenci so rajši umrli, kakor pa da bi molili "zver" (Apd 13 - 14), pri čemer so odklonili celo hlinjenje takšnega češčenja. Malikovanje je odklanjanje edinega gospostva Boga. Nezdružljivo je torej z občestvom z Bogom (prim. Gal 5,20; Ef 5,5).

2114

Človeško življenje se v adoraciji, izkazovani Edinemu, poenoti zapoved, da naj molimo edinole Gospoda, človeka poenostavi, ga naredi enovitega in ga reši neskončne razpršenosti. Malikovanje je sprevrženost človekovega prirojenega verskega čuta. Malikovalec je tisti, ki "svoj neuničljiv pojem o Bogu nanaša rajši na karkoli, kakor na Boga (Origen, Cels. 2,40).

Vedeževanje in čarovanje (magija)

2115

Bog more razodeti prihodnost svojim prerokom in drugim svetim ljudem. Toda pravilna krščanska naravnanost obstaja v tem, da se z zaupanjem prepušča rokam božje previdnosti, kar se tiče prihodnosti in opusti sleherno nezdravo razovednost glede tega. Iz nepredvidebanja more nastati pomanjkanje odgovornost.

2116

Zametati moramo vse oblike vedeževanja: zatekanje k satanu ali k zlim duhovom, klicanje umrlih in druge tovrstne dejavnosti,o katerih zgrešeno domnevajo, da "odgrinjajo" prihodnost (prim. 5 Mz 18,10; Jer 29,8). Iskanje sveta pri horoskopih, astrologija, hiromantija, razlaga napovedujočih znamenj in kockanja, pojavi jasnovidnosti, zatekanje k medijem - vse to skriva v sebi voljo po mOči, ki bi rada gospodovala nad časom, nad zgodovino in končno nad ljudmi, hkrati pa tudi težnjo za tem, da bi si pridobili skrite sile. Vse to je v protislovju s češčenjem in spoštovanjem, prepojenim z ljubečim strahom, ki ga dolgujemo samo Bogu.

2117

Vsako izvajanje čarovanja (magije) in vražarstva, s katerimi si kdo skuša podvreči tajne okultne sile in jih spraviti do tega, da bi nam služile bi in tako dobil nadnaravno moč nad bližnjim - tudi če zato, da bi mu priskrbel zdravje - je v hudem nasprotju s krepostjo bogovdanosti. Takšna ravnanja so še bolj obsodbe vredna, kadar jih spremlja namen škodovati drugemu, pa naj se zatekajo k posredovanju zlih duhov ali ne. Tudi nošnja amuletov (vražnih obeskov) je prav tako graje vredna. Spiritizem (klicanje duhov) pogosto vključuje vedeževalska ali čarovniška ravnanja. Tako Cerkev vernike opozarja, naj se ga varujejo. Zatekanje k načinom zdravljenja, podedovanih iz roda v rod, ne daje pravice niti do klicanja zlih moči, niti do izrabljanja lahkovernosti drugih.