Domov/Katekizem/KKC 2072

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2072

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi

Desetere zapovedi in naravna postava

2070

Desetere božje zapovedi sodijo k božjemu razodetju. Obenem nas učijo resnične človekove humanosti. Te zapovedi osvetljujejo bistvene dolžnosti. Neposredno torej tudi temeljne pravice, neločljivo povezane z naravo }loveške osebe. Dekalog vsebuje prednosten izraz "naravne postave":

Od vsega začetka je Bog v srce ljudi zakoreninil zapovedi naravne postave. Sprva se je zadovoljil s tem, da jim jih je poklical v spomin. To je bil dekalog (Sv. Irenej, haer. 4,15.1)

2071

Čeprav so zapovedi dekaloga razumu samemu dostopne, so bile razodete. Če naj je grešno človeštvo doseglo celotno in nedvoumno spoznanje zahtev naravne postave, je potrebovalo tega razodetja:

V polnosti podana razlaga dekaloga je postala potrebna v stanju greha potrebna zaradi zatemnitve razuma in zabloditve volje (sv. Bonaventura, sent. 4,37,1,3).

Obveznost dekaloga

2072

Ker desetere zapovedi izražajo osnovne človekove dolžnosti do Boga in do bližnjega, zato v svoji prvenstveni vsebini razodevajo pomembne obveznosti. V bistvu so nespremenljive in njihova obveznost velja vedno in povsod. Nihče nas ne more od njih odvezati. Desetere zapovedi je v srce človeškega bitja vrezal Bog.

2073

Poslušnost zapovedim vključuje tudi obveznosti, katerih snov (materija) sama v sebi ni velika. Tako žalitev z besedo prepovedana s peto zapovedjo, vendar ne bi more biti vJliki greh, razen zaradi okoliščin ali zaradi namena tistega, ki žaljivo besedo izreče.

"Brez mene ne morete ničesar storiti"

2074

Jezus je dejal: "Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete ničesar storiti" (Jn 15,5). V tem stavku omenjeni sad je svetost življenja, ki ga zedinjenje s Kristusom naredi rodovitnega. Ko verujemo v Jezusa Kristusa, se zedinjamo z njegovimi skrivnostmi ter izpolnjujemo njegove zapovedi, pride Zveličar sam, da v nas ljubi svojega Očeta in svoje brate, našega Očeta in naše brate. Njegova oseba postane - po Svetem Duhu - živo in notranje pravilo naše dejavnosti. "To je moja zapoved: da ljubite drug drugega, kakor sem vas ljubil jaz" (Jn 15,12).