Domov/Katekizem/KKC 2071

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2071

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi

Enotnost deseterih zapovedi

2069

Desetere zapovedi sestavljajo neločljivo enoto. Vsaka "beseda" kaže na vsako izmed drugih in na vse. Pogojujejo se med seboj. Dve tabli druga drugo pojasnjujeta in sestavljata organsko enoto. Prestopiti eno zapoved, je prekoračiti vse druge (prim. Jak 2,10-11). Ne moremo spoštovati bližnjega, ne da bi hvalili Boga, njegovega Stvarnika. Tudi ni mogoče moliti Boga, ne da bi ljubili vse ljudi, ki jihje on ustvaril. Desetere zapovedi zedinjajo življenje iz vere in ljubezni po glavnih krepostih združuje ter človekovo socialno življenjem.

Desetere zapovedi in naravna postava

2070

Desetere božje zapovedi sodijo k božjemu razodetju. Obenem nas učijo resnične človekove humanosti. Te zapovedi osvetljujejo bistvene dolžnosti. Neposredno torej tudi temeljne pravice, neločljivo povezane z naravo }loveške osebe. Dekalog vsebuje prednosten izraz "naravne postave":

Od vsega začetka je Bog v srce ljudi zakoreninil zapovedi naravne postave. Sprva se je zadovoljil s tem, da jim jih je poklical v spomin. To je bil dekalog (Sv. Irenej, haer. 4,15.1)

2071

Čeprav so zapovedi dekaloga razumu samemu dostopne, so bile razodete. Če naj je grešno človeštvo doseglo celotno in nedvoumno spoznanje zahtev naravne postave, je potrebovalo tega razodetja:

V polnosti podana razlaga dekaloga je postala potrebna v stanju greha potrebna zaradi zatemnitve razuma in zabloditve volje (sv. Bonaventura, sent. 4,37,1,3).

Obveznost dekaloga

2072

Ker desetere zapovedi izražajo osnovne človekove dolžnosti do Boga in do bližnjega, zato v svoji prvenstveni vsebini razodevajo pomembne obveznosti. V bistvu so nespremenljive in njihova obveznost velja vedno in povsod. Nihče nas ne more od njih odvezati. Desetere zapovedi je v srce človeškega bitja vrezal Bog.

2073

Poslušnost zapovedim vključuje tudi obveznosti, katerih snov (materija) sama v sebi ni velika. Tako žalitev z besedo prepovedana s peto zapovedjo, vendar ne bi more biti vJliki greh, razen zaradi okoliščin ali zaradi namena tistega, ki žaljivo besedo izreče.

"Brez mene ne morete ničesar storiti"