Domov/Katekizem/KKC 2059

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2059

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi

2057

Deset zapovedi je treba razumeti v miselni zvezi z izhodom iz Egipta, tiustim izhodom, ki je veliko osvoboditveno božje dejanje v središču stare zaveze. Naj so te "desetere besede" formulirane kot negativne zapovedi, to je kot prepovedi ali pa kot pozitivne zapovedi (kot je: "spoštuj očeta in mater"), v vsakem primeru naznačujejo pogoje za življenje, ki je osvobojeno suženjstva greha. Dekalog je pot življenja:

Ljubi Gospoda, svojega Boga, hodi po njegovih potih in spolnjuj njegove zapovedi, zakone in naredbe! In živel boš in se množil... (5 Mz 30,16)

Ta osvobajajoča moč deseterih zapovedi se po kaže na primer v zapovedi o sobotnem počitku, namenjenem tudi tujcem in sužnjem:

Spominjaj se, da si bil suženj v egiptovski deželi in da te je Gospod, tvoj Bog, izpeljal odondod z močno roko in s stegnjenim laktom (5 Mz 5,15).

2058

"Desetere besede" na kratko povzemajo in razglašajo božjo postavo: "Te besede je Gospod govoril vsej vaši občini na gori iz ognja, oblaka in teme z močnim glasom in nič več, nato jih je napisal na dve kamniti tabli in jih izročil meni" (5 Mz 5,22). Zato se ti dve tabli imenujeta "pričevanje" (2 Mz 25,16). Vsebujeta namreč določila glede zaveze, sklenjene med Bogom in njegovim ljudstvom. Ti dve "tabli postave" (2 Mz 31,18; 32,15; 34,29) morata biti položeni v "skrinjo postave" (2 Mz 25,16; 40,1-2).

2059

"Desetere besede" je izrekel Bog znotraj teofanije, se pravi, ko se je prikazal ("Od obličja do obličja je Gospod govoril z vami na gori iz ognja" 5 Mz 5,4). Te besede sodijo razodevanju, v katerem Bog razkriva samega sebe in svojo slavo. Z darom zapovedi podari Bog samega in svojo sveto voljo. Ko Bog daje, da ljudje spoznajo njegovo hotenje, razodeva sebe svojemu ljudstvu.

2060

Podaritev zapovedi in postave je del zaveze, ki jo je Bog sklenil s svojimi. Kot pravi 2. Mojzesova knjiga je bilo razodetje "desetih besed" podeljeno med predložitvijo zaveze (prim. 2 Mz 19) in sklenitvijo zaveze (prim. 2 Mz 24), - potem ko se je ljudstvo obvezalo, da bo "storilo" vse, kar je Gospod rekel in da bodo "ubogali" (2 Mz 24,7). Nikdar se izročitev deseterih zapovedi ne izvrši drugače kakor potem, ko je bilo dano opozorilo na zavezo. ("Gospod, naš Bog, je sklenil z nami zavezo na Horebu", 5 Mz 5,2).

2061

Zapovedi dobijo svoj polni pomen šele znotraj zaveze. Po pričevanju Svetega pisma, dobi človekova nravna dejavnost ves svoj smisel v zavezi in z zavezo.. Prva od "deseterih besed" kliče v spomin prvotno božjo ljubezen do svojega ljudstva:

Kakor je, kot kazen za greh obstajal prehod iz raja svobode v suženjstvo tega sveta, iz istega razloga se prvi stavek deseterih besed, prva beseda božjih zapovedi, nanaša na svobodo: "Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti" (2 Mz 20,2; 5 Mz 5,6)(Origen, hom. in Ex. 8,1).