Izraelu, svojemu izvoljencu, se je razodel kot en sam: "Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini! Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in dušo in vso močjo" (5 Mz 6,4-5). Po prerokih vabi Bog Izraela in vse narode, naj se obrnejo k njemu, edinemu: "Obrnite se k meni in dajte se rešiti, vsi konci zemlje! Zakaj jaz sem Bog in nobeden drug. (...) Meni se bo uklanjalo vsako koleno, prisegel vsak jezik. 'Samo v Bogu', se bo reklo, 'mi je rešenje in moč'" (Iz 45,22-24; prim. Flp 2,10-11).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 1. odstavek: Verujem v Boga › II. Bog razodene svoje ime
Jezus sam potrjuje, da je Bog "edini Gospod" in da ga je treba ljubiti z vsem srcem, vso dušo, vsem mišljenjem in vso močjo (prim. Mr 12,29-30). Hkrati da razumeti, da je on sam "Gospod" (prim. Mr 12,35-37). Izpovedovati "Jezus je Gospod", je lastno krščanski veri. Ne nasprotuje veri v enega samega Boga. Verovati v Svetega Duha, "Gospoda, ki oživlja", ne vnaša nobene delitve v enega samega Boga:
"Trdno verujemo in z iskrenim srcem priznavamo, da je samo en resnični, večni, neizmerni in nespremenljivi, nedoumljivi, vsemogočni in neizrekljivi Bog: Oče, Sin in Sveti Duh. V njem so tri osebe, toda eno popolnoma enovito bistvo, docela enovita podstat ali narava" (4. lateranski koncil: DS 800).
II. Bog razodene svoje ime
Bog se je razodel svojemu ljudstvu, ko mu je dal spoznati svoje ime. Ime izraža bistvo, istovetnost osebe in smisel njegovega življenja. Bog ima ime. Bog ni brezimna moč. Povedati svoje ime pomeni dati se spoznati drugim, to je izročiti na nek način samega sebe s tem, da se naredi dostopnega, sposobnega, da bi bil globlje spoznan in bi ga bilo mogoče poklicati po imenu.
Bog se je postopoma in pod različnimi imeni razodeval svojemu ljudstvu. Toda kot za staro in novo zavezo temeljno razodetje božjega imena se je izkazalo božje prikazanje Mojzesu v gorečem grmu, na pragu izhoda (iz Egipta) in sinajske zaveze.
Živi Bog
Bog pokliče Mojzesa iz srede grma, ki gori, ne da bi zgorel. Bog reče Mojzesu: "Jaz sem Bog tvojega očeta, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov" (2 Mz 3,6). Bog je Bog očetov. Tisti je, ki je poklical in vodil očake na njihovih potovanjih. To je zvesti in sotrpeči Bog, ki se spominja njih in svojih obljub; zato prihaja, da reši njihove potomce iz suženjstva. On je Bog, ki onkraj prostora in časa to more in to hoče in ki bo svojo vsemogočnost vložil v ta načrt.
"Jaz sem, ki sem"
"Mojzes je dalje Boga vprašal: 'Glej, če pridem k Izraelovim sinovom in jim porečem: Bog vaših očetov me je poslal k vam, pa me vprašajo: Kako mu je ime, kaj naj jim odgovorim?' Tedaj je Bog rekel Mojzesu: 'Jaz sem, ki sem'. In nato je rekel: 'Tako reci Izraelovim sinovom: "Jaz sem" me je poslal k vam'. (...) To je moje ime na veke in to je moje poznamenovanje od roda do roda'" (2 Mz 3,13-15).