Katekizem katoliške Cerkve

KKC 202

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Prvo poglavje: Verujem v Boga Očeta › 1. člen: Verujem v Boga Očeta vsemogočnega › 1. odstavek: Verujem v Boga › I. Verujem v enega Boga

I. Verujem v enega Boga

200

S temi besedami se začenja nicejsko-carigrajska veroizpoved. Izpoved o enem samem Bogu, izpoved, ki ima svoje korenine v božjem razodetju v stari zavezi, je neločljiva od izpovedi glede bivanja Boga in je prav tako temeljna. Bog je eden. Samo en Bog je: "Krščanska vera izpoveduje, da je en sam Bog, po naravi, po podstati in po bistvu" (RK 1,2,2).

201

Izraelu, svojemu izvoljencu, se je razodel kot en sam: "Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini! Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in dušo in vso močjo" (5 Mz 6,4-5). Po prerokih vabi Bog Izraela in vse narode, naj se obrnejo k njemu, edinemu: "Obrnite se k meni in dajte se rešiti, vsi konci zemlje! Zakaj jaz sem Bog in nobeden drug. (...) Meni se bo uklanjalo vsako koleno, prisegel vsak jezik. 'Samo v Bogu', se bo reklo, 'mi je rešenje in moč'" (Iz 45,22-24; prim. Flp 2,10-11).

202

Jezus sam potrjuje, da je Bog "edini Gospod" in da ga je treba ljubiti z vsem srcem, vso dušo, vsem mišljenjem in vso močjo (prim. Mr 12,29-30). Hkrati da razumeti, da je on sam "Gospod" (prim. Mr 12,35-37). Izpovedovati "Jezus je Gospod", je lastno krščanski veri. Ne nasprotuje veri v enega samega Boga. Verovati v Svetega Duha, "Gospoda, ki oživlja", ne vnaša nobene delitve v enega samega Boga:

"Trdno verujemo in z iskrenim srcem priznavamo, da je samo en resnični, večni, neizmerni in nespremenljivi, nedoumljivi, vsemogočni in neizrekljivi Bog: Oče, Sin in Sveti Duh. V njem so tri osebe, toda eno popolnoma enovito bistvo, docela enovita podstat ali narava" (4. lateranski koncil: DS 800).

II. Bog razodene svoje ime

203

Bog se je razodel svojemu ljudstvu, ko mu je dal spoznati svoje ime. Ime izraža bistvo, istovetnost osebe in smisel njegovega življenja. Bog ima ime. Bog ni brezimna moč. Povedati svoje ime pomeni dati se spoznati drugim, to je izročiti na nek način samega sebe s tem, da se naredi dostopnega, sposobnega, da bi bil globlje spoznan in bi ga bilo mogoče poklicati po imenu.

204

Bog se je postopoma in pod različnimi imeni razodeval svojemu ljudstvu. Toda kot za staro in novo zavezo temeljno razodetje božjega imena se je izkazalo božje prikazanje Mojzesu v gorečem grmu, na pragu izhoda (iz Egipta) in sinajske zaveze.