Postava je pravilo ravnanja, ki ga izda pristojna oblast z ozirom na skupni blagor. Nravna postava predpostavlja razumen red, ki ga je med stvarmi v njihov blagor in glede na njihov cilj postavila Stvarnikova mogočnost, modrost in dobrota. Vsaka postava najde svojo prvo in zadnjo resnico v večnem zakonu. Razum kot deležnost pri previdnosti živega Boga, Stvarnika in Odrešenika vseh, je tisti, ki razglaša in vzpostavlja postavo. "Ta iz razuma izhajajoča ureditev je tisto, kar imenujemo zakon" (Leon XIII, enc. "Libertas praestantissimum"; navajajoč sv. Tomaža Akv, s. th. 1-2,90,1).
Med vsemi živimi bitji se edinole človek more ponašati s tem, da je bil vreden sprejeti od Boga postavo: kot živo bitje, obdarjeno z razumom, sposobno razumevati in razločevati, bo človek uravnaval svoje življenje, razpolagajoč s svojo svobodo in razumom v podrejenosti tistemu, ki mu je vse izročil (Tertulijan, Marc. 2.4).