Domov/Katekizem/KKC 1904

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1904

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugo poglavje: Človeška skupnost › 1. člen: Oseba in družba › I. Oblast

1902

Oblast svoje nravne zakonitosti ne črpa sama iz sebe. Ne sme ravnati despotsko (samovoljno), marveč mora delati za skupni blagor kot "nravna sila, ki sta ji za podlago svoboda in zavest, da nosi breme odgovornosti" (CS 74, 2):

Človeška postavodaja ima naravo postave, kolikor je skladna s pravim razumom; od tod je jasno, da izvira iz večne postave. Kolikor bi se oddaljila od razuma, bi jo bilo treba razglasiti za krivično; kajti tedaj bi ji ne pripadala narava postave, marveč bi bila neka oblika Nasilja (sv. Tomaž Akvinski, s.th. 1-2,93,3, ad 2).

1903

Izvrševanje oblasti je zakonito samo, če si prizadeva za skupni blagor zadevne skupine in če za dosego tega blagra uporablja moralno dovoljena sredstva. Če se zgodi, da voditelji izdajo krivične zakone ali da ukrepajo v nasprotju z nravnim redom, tedaj te odločitve ne morejo obvezovati v vesti. "V takem primeru oblast preneha biti to, kar je, in se izrodi v zatiranje" (Pt 51).

1904

"V ta namen je bolje, da je vsaka oblast do druge oblasti ter pristojnostnih področij primerno opredeljena in se drži v pravih mejah. Od tod načelo 'pravne države', v kateri vrhovna oblast pripada zakonu, ne pa samovolji ljudi" (CA 44).

II. Skupni blagor

1905

V skladu s človekovo družbeno naravo je blagor vsakogar nujno povezan s skupnim blagrom. Le-tega je mogoče opredeliti samo z opiranjem na človeško osebo:

Nikakor ne živite osamljeni, potegnjeni sami vase, kakor da bi bili že opravičeni, marveč se zbirajte, da skupaj iščete to, kar je vsem t korist (Barnaba, ep.4,10).

1906

Pod skupnim blagrom je treba razumeti "vsoto vseh tistih razmer družbenega življenja, ki tako skupnostim kakor posameznim članom omogočajo, da v večji meri in lažje dosegajo rvojo popolnost" (CS 26, 1; prim. CS 74, 1). Skupni blagor se tiče življenja vseh. Skupni blagor zahteva razumnost s stani vsakogar in še bolj tistih, ki izvršujejo nalogo oblasti. Vsebuje tri bistvene prvine: