Brez pomoči milosti bi človek ne mogel "prepoznati ozke steze med bojazljivostjo, ki se zlu izmakne, in nasiljem, ki si domišlja, da se zoper zlo bojuje, v resnici pa ga povečuje" (CA 25). Ta ozka steza je pot ljubezni, namreč ljubezni do Boga in do bližnjega. Ljubezen je najvišja socialna zapoved. Ljubezen spoštuje drugega in njegove pravice. Ljubezen zahteva udejanjanje pravičnosti in samo ljubezen nas za to usposablja. Ljubezen navdihuje življenje darovanja samega sebe: "Kdor bo skušal rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa ga bo izgubil, ga bo rešil" (Lk 17,33).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugo poglavje: Človeška skupnost › 1. člen: Oseba in družba › II. Spreobrnjenje in družba
1889
Na kratko
1890
Obstaja neka podobnost med zedinjenjem božjih oseb in bratstvom, ki so ga ljudje dolžni vzpostaviti med seboj.
1891
Da bi se človek razvijal v skladu s svojo naravo, potrebuje družbenega življenja. Nekatere družbe, kakor sta družina in država, ustrezajo bolj neposredno človekovi naravi.
1892
"Počelo, nosilec in cilj vseh družbenih ustanov je in mora biti človeška oseba" (CS 25, 1. odstavek).
1893
Treba je spodbujati široko udeleženost pri svobodno izbranih združenjih in institucijah.