Če pa je - nasprotno - nevednost nepremagljiva, ali če je zmotna sodba nastala brez odgovornosti nravnega subjekta, tedaj storjenega zla ni mogoče prištevati osebi, ki ga je zagrešila. Vendar pa zlo ostane kljub temu zlo, izguba, nered. Treba je torej delati na to, da se nravna vest znebi svojih zmot.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 6. člen: Vest › IV. Zmotna sodba
Dobro in čisto vest razsvetljuje resnična vera. Kajti ljubezen hkrati "izvira iz čistega srca, dobre vesti in odkritosrčne vere" (1 Tim 1,5; prim. 3,9; 2 Tim 1,3; 1 Pt 3,21; Apd 24,16):
Čim bolj se uveljavlja prava vest, tem bolj se osebe in skupnosti oddaljujejo od slepe samovoljnosti in si prizadevajo za skladnost z objektivnimi pravili nravnosti (CS 16).
Na kratko
"Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti" (CS 16).
Nravna vest je sodba razuma, s katero človeška oseba spozna moralno kakovost konkretnega dejanja.
Za človeka, ki je zagrešil zlo, ostane razsodba (ukaz) njegove vesti poroštvo spreobrnjenja in upanja.