Vest je sodba razuma, po kateri človek spozna nravno kakovost (nravnost) čisto določenega dejanja, katerega misli storiti, ga ravnokar izvršuje ali ga je storil. V vsem, kar reče in stori, je človek dolžan zvesto se držati tega, o čemer ve, da je pravično in pravilno. Prav po sodbi svoje vesti človek dojame in spozna predpise božje postave:
Vest je postava našega duha, a ki presega našega duha; postava, ki nam daje ukaze, naznačuje odgovornost in dolžnost, strah in upanje(...). Vest je poslanka Njega, ki nam v svetu narave kakor tudi v svetu milosti govori skozi tančico, nas poučuje in nas vodi. Vest je prvi od vseh Kristusovih namestnikov (Newman, pismo norfolškemu vojvodu 5).