Domov/Katekizem/KKC 1779

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1779

Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 6. člen: Vest › I. Sodba vesti

I. Sodba vesti

1777

Vest, ki je navzoča v srcu osebe (prim. Rim 2,14), ji v primernem trenutku ukaže, naj stori dobro in se izogne zlega. Vest sodi tudi o konkretnih odločitvah, izbirah, ko odobrava tiste, ki so dobre, in graja tiste, ki so zle (prim. Rim 1,32). Vest izpričuje avtoriteto (veljavo) resnice s sklicevanjem na najvišje Dobro, od katerega človeška oseba dobiva privlačnost in sprejema zapovedi. Kadar razumen človek posluša vest, more slišati Boga, ki govori.

1778

Vest je sodba razuma, po kateri človek spozna nravno kakovost (nravnost) čisto določenega dejanja, katerega misli storiti, ga ravnokar izvršuje ali ga je storil. V vsem, kar reče in stori, je človek dolžan zvesto se držati tega, o čemer ve, da je pravično in pravilno. Prav po sodbi svoje vesti človek dojame in spozna predpise božje postave:

Vest je postava našega duha, a ki presega našega duha; postava, ki nam daje ukaze, naznačuje odgovornost in dolžnost, strah in upanje(...). Vest je poslanka Njega, ki nam v svetu narave kakor tudi v svetu milosti govori skozi tančico, nas poučuje in nas vodi. Vest je prvi od vseh Kristusovih namestnikov (Newman, pismo norfolškemu vojvodu 5).

1779

Za vsakogar je pomembno, da je dovolj navzoč samemu sebi, da bo slišal glas svoje vesti in mu sledil. Ta nujna ponotranjenost je toliko bolj potrebna, ker nas življenje pogosto izpostavi nevarnosti, da bi se odtegnili slehernemu razmišljanju, samopresojanju ali vračanju k sebi:

Vrni se k svoji vesti, vprašuj jo (...). Vrnite se, bratje, v notranjost in v vsem, kar delate, glejte na Pričo, na Boga (sv. Avguštin, ep. Jo. 8,9).

1780

Dostojanstvo človeške osebe vključuje in zahteva pravilnost vesti. Vest obsega dojetje načel nravnosti ("synderesis"), njihovo aplikacijo v različnih danih okoliščinah na podlagi praktičnega razločevanja razlogov in dobrin, in - končno - sodbo glede konkretnih dejanj, ki naj bodo ali so že izvršena. Resnico o nravno dobrem, izraženo v postavi razuma, praktično in konkretno spoznamo z razumno (preudarno, modro) sodbo vesti. Razumnega (preudarnega, modrega) imenujemo takega človeka, ki izbira (se odloča) v skladu s to sodbo.

1781

Vest omogoča prevzeti odgovornost za storjena dejanja. Če človek stori zlo, more pravilna sodba vesti ostati v njem kot priča za vesoljno resnico o dobrem, hkrati pa tudi za resnico o zlobi njegove posamezne izbire (odločitve). Razsodba (ukaz) vesti ostane poroštvo upanja in usmiljenja. Ko izpričuje storjeno krivdo, kliče v spomin odpuščanje, za katerega je treba prositi, tisto dobro, ki ga je treba udejanjati, in krepost, ki jo je treba nenehno gojiti s pomočjo božje milosti:

"Pred njim bomo pomirili svoje srce, kajti čeprav bi nas naše srce česa obsojalo, je vendar Bog večji od našega srca in ve vse" (1 Jn 3,19-20).