V strasteh kot čutnih vzgibih ni ne nravno dobrega ne nravno zlega. Toda v skladu s tem, ali so odvisne ali niso odvisne od razuma in volje, je v njih nravno dobro ali nravno zlo.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 5. člen: Nravnost strasti › II. Strasti in nravno življenje
Vzburjenja ali čustva morejo biti privzeta v kreposti, ali pa biti sprevržena (se sprevržejo) v pregrehe.
Popolnost nravno dobrega je, da človeka ne nagiba k dobremu samo njegova volja, marveč tudi "srce".
6. člen: Vest
"V notranjosti svoje vesti odkriva človek postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Glas te postave ga vedno kliče, naj ljubi in dela dobro ter se izogiblje zlega in, kadar je potrebno, zazveni ušesom srca: stori to, izogni se onemu. Kajti človek ima v svojem srcu od Boga zapisano postavo (...). Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti" (CS 16).
I. Sodba vesti
Vest, ki je navzoča v srcu osebe (prim. Rim 2,14), ji v primernem trenutku ukaže, naj stori dobro in se izogne zlega. Vest sodi tudi o konkretnih odločitvah, izbirah, ko odobrava tiste, ki so dobre, in graja tiste, ki so zle (prim. Rim 1,32). Vest izpričuje avtoriteto (veljavo) resnice s sklicevanjem na najvišje Dobro, od katerega človeška oseba dobiva privlačnost in sprejema zapovedi. Kadar razumen človek posluša vest, more slišati Boga, ki govori.