Zgrešeno je torej soditi glede nravnosti človeških dejanj, tako da se oziramo samo na namen, ki jih navdihuje, ali na okoliščine (okolje, socialni pritisk, prisilo ali nujnost delovanja itd.), ki so okvir teh dejanj. Obstajajo dejanja, ki so sama po sebi in sama v sebi, neodvisno od okoliščin ali namenov, vedno strogo nedovoljena zaradi svojega predmeta; tako npr. bogokletje, kriva prisega, uboj in prešuštvo. Ni dovoljeno delati zlo, da bi iz njega prišlo dobro.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 4. člen: Nravnost človeških dejanj › II. Dobra in zla dejanja
1756
Na kratko
1757
Predmet, namen in okoliščine sestavljajo tri "vire" nravnosti človeških dejanj.
1758
Izbrani predmet moralno opredeljuje dejanje hotenja, kolikor ga razum spozna in presoja kot slabega ali dobrega.
1759
"Ne moremo opravičiti zlega dejanja, storjenega z dobrim namenom" (sv. Tomaž Akv., dec. praec. 6). Namen ne opravičuječuje sredstev.
1760
Nravno dobro dejanje predpostavlja hkrati dobrost predmeta, cilja in okoliščin.