Pravica udejanjanja svobode je takšna zahteva, ki je neločljiva od človekovega dostojanstva, zlasti v verskih in nravnih stvareh. Toda udejanjanje svobode ne vključuje domnevne pravice, da smemo vse reči in vse narediti.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 4. člen: Nravnost človeških dejanj
"Za svobodo nas je oprostil Kristus" (Gal 5,1).
4. člen: Nravnost človeških dejanj
Svoboda napravi človeka za nravni osebek (subjekt). Kadar deluje premišljeno, je človek tako rekoč oče svojih dejanj. Človeška dejanja, se pravi svobodno izbrana na podlagi razsodbe vesti, so nravno opredeljiva. So dobra ali zla.
I. Vir nravnosti
Nravnost človeških dejanj je odvisna:
- od izbranega predmeta
- od nameravanega cilja ali od namena
- od okoliščin dejanja.
Predmet, namen in okoliščine so "viri" ali sestavne prvine nravnosti človeških dejanj.
Izbrani predmet je dobrina, h kateri se volja premišljeno usmerja. Predmet je tvar ali snov človeškega dejanja. Izbrani predmet nravno določa (specificira) dejanje hotenja, kakor ga pač razum spozna in ga ima za skladnega ali neskladnega s tem, kar je resnično dobro. Objektivna pravila nravnosti izražajo razumski (z razumom skladni) red dobrega in zlega, katerega izpričuje vest.