Svoboda in milost. Kristusova milost nikakor noče tekmovati z našo svobodo, ko le-ta ustreza čutu za resnico in dobroto, ki ga je Bog položil v človekovo srce. Kakor spričuje krščansko izkustvo zlasti v molitvi, velja nasprotno: čim bolj smo učljivi za pobude milosti, tem bolj raste naša najbolj notranja svoboda in naša zaupljiva trdnost v preizkušnjah, kot npr. spričo pritiskov in prisil zunanjega sveta. Sveti Duh nas z delovanjem svoje milosti vzgaja za duhovno svobodo, da bi iz nas napravil svobodne sodelavce pri njegovem delu v Cerkvi in v svetu:
Vsemogočni in usmiljeni Bog, varuj nas vsega, kar nas ogroža. Odvzemi, kar nam bremeni dušo in telo, da bomo v vsej svobodi izpolnjevali tvojo voljo (RM, prim. pr. 32. nav. ned.).