Osvoboditev in odrešenje. S svojim zmagoslavnimm križem je Kristus pridobil odrešenje za vse ljudi. Odkupil jih je od greha, ki jih je držal v sužnosti. "Za svobodo nas je oprostil Kristus" (Gal 5,1). V Kristusu smo deležni resnice, "ki nas osvobaja" (Jn 8,32). Sveti Duh nam je bil dan in, kakor uči apostol, "kjer je Gospodov Duh, tam je svoboda" (2 Kor 3,17). Od zdaj naprej se ponašamo "s svobodo poveličanih božjih otrok" (Rim 8,21).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 3. člen: Človekova svoboda › II. Človeška svoboda v redu orešenja
Svoboda in milost. Kristusova milost nikakor noče tekmovati z našo svobodo, ko le-ta ustreza čutu za resnico in dobroto, ki ga je Bog položil v človekovo srce. Kakor spričuje krščansko izkustvo zlasti v molitvi, velja nasprotno: čim bolj smo učljivi za pobude milosti, tem bolj raste naša najbolj notranja svoboda in naša zaupljiva trdnost v preizkušnjah, kot npr. spričo pritiskov in prisil zunanjega sveta. Sveti Duh nas z delovanjem svoje milosti vzgaja za duhovno svobodo, da bi iz nas napravil svobodne sodelavce pri njegovem delu v Cerkvi in v svetu:
Vsemogočni in usmiljeni Bog, varuj nas vsega, kar nas ogroža. Odvzemi, kar nam bremeni dušo in telo, da bomo v vsej svobodi izpolnjevali tvojo voljo (RM, prim. pr. 32. nav. ned.).
Na kratko
"Bog je človeka prepustil lastni odločitvi" (Sir 15,14), da bi se mogel svobodno oklepati svojega Stvarnika in priti tako do blažene popolnosti" (prim. CS 17,1).
Svoboda je zmožnost delovati ali ne delovati in tako vzpostavljati premišljena dejanja. Polnost svojega dejanja doseže, kadar je naravnana na Boga, najvišje Dobro.
Svoboda je značilnost dejanj, ki so v svojskem pomenu človeška. Svoboda napravi človeka odgovornega za dejanja, ki jih stori prostovoljno. Njegova premišljena dejavnost mu pripada kot njegova lastna dejavnost.