Blaženost nebes določa kriterije (merila) razločevanja v uporabi zemeljskih dobrin v skladu z božjo postavo.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 3. člen: Človekova svoboda › I. Svoboda in odgovornost
3. člen: Človekova svoboda
Bog je ustvaril človeka razumnega, podeljujoč mu (ko mu je podelil?) dostojanstvo osebe, obdarjeno z iniciativo (s pobudo) in gospostvom nad svojimi dejanji. "Bog je hotel človeka pustiti v roki njegovega lastnega odločanja" (prim. Sir 15,14), da bi tako sam od sebe iskal svojega Stvarnika, se ga svobodno oklepal in prišel na ta način do dovršene in blažene popolnosti" (CS 17).
Človek je razumen in s tem podoben Bogu, ustvarjen kot svoboden in kot gospodar svojih dejanj (sv. Irenej, haer.4,4,3)
I. Svoboda in odgovornost
Svoboda je zmožnost, v razumu in volji zakoreninjena zmožnost, da delujemo ali ne delujemo, da storimo to ali ono, da vzpostavimo tako sami od sebe premišljena dejanja. S svobodno voljo vsakdo razpolaga s seboj. Svoboda je v človeku moč za rast in zorenje v resnici in dobroti. Svoboda doseže svojo popolnost, kadar je naravnana na Boga, našo blaženost.
Dokler se ni dokončno ustalila v svoji poslednji dobrini, ki je Bog, vključuje svoboda možnost izbirati med dobrim in zlim, torej možnost, da rastemo v popolnosti ali da omagamo in grešimo. Svoboda označuje v svojskem pomenu človeška dejanja. Svoboda je vir hvaljenja ali grajanja, zasluženja ali zadolženja.
Bolj ko delamo dobro, bolj postajamo svobodni. Resnična svoboda obstaja le v službi dobrega in v službi pravičnosti. Izbira nepokorščine in zlega je zloraba svobode in vodi v "sužnost greha" (prim. Rim 6,17).