Domov/Katekizem/KKC 1729

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1729

Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 2. člen: Naša poklicanost k blaženosti › III. Krščanska blaženost

1727

Blaženost večnega življenja je zastonjski božji dar; ta blaženost je nadnaravna, kakor je nadnaravna tudi milost, ki tja vodi.

1728

Blagri nas postavljajo pred odločilne izbire, kar se tiče zemeljskih dobrin; očiščujejo naša srca, da bi nas naučili, kako ljubiti Boga nad vse.

1729

Blaženost nebes določa kriterije (merila) razločevanja v uporabi zemeljskih dobrin v skladu z božjo postavo.

3. člen: Človekova svoboda

1730

Bog je ustvaril človeka razumnega, podeljujoč mu (ko mu je podelil?) dostojanstvo osebe, obdarjeno z iniciativo (s pobudo) in gospostvom nad svojimi dejanji. "Bog je hotel človeka pustiti v roki njegovega lastnega odločanja" (prim. Sir 15,14), da bi tako sam od sebe iskal svojega Stvarnika, se ga svobodno oklepal in prišel na ta način do dovršene in blažene popolnosti" (CS 17).

Človek je razumen in s tem podoben Bogu, ustvarjen kot svoboden in kot gospodar svojih dejanj (sv. Irenej, haer.4,4,3)

I. Svoboda in odgovornost

1731

Svoboda je zmožnost, v razumu in volji zakoreninjena zmožnost, da delujemo ali ne delujemo, da storimo to ali ono, da vzpostavimo tako sami od sebe premišljena dejanja. S svobodno voljo vsakdo razpolaga s seboj. Svoboda je v človeku moč za rast in zorenje v resnici in dobroti. Svoboda doseže svojo popolnost, kadar je naravnana na Boga, našo blaženost.