Domov/Katekizem/KKC 1724

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1724

Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 2. člen: Naša poklicanost k blaženosti › III. Krščanska blaženost

1722

Taka blaženost presega razum in zgolj človeške moči. Iz zastonjskega božjega daru izhaja. Zato pravimo, da je nadnaravna, kakor je nadnaravna tudi milost, ki pripravi človeka za vstop v uživanje Boga.

"Blagor čistim srcem, ker bodo Boga gledali." Seveda nihče ne bo videl Boga po njegovi veličini in neizrekljivi slavi, "nihče ne more videti Boga in ostati živ", kajti Oče je nedojemljiv; toda po svoji ljubezni, svoji dobroti do ljudi in svoji vsemogočnosti gre do tega, da podeli tistim, ki ga ljubijo, prednostno pravico, da gledajo Boga..., "kajti kar je pri ljudeh nemogoče, je mogoče pri Bogu" (sv. Irenej, haer.4,20).

1723

Obljubljena blaženost nas postavi pred odločilne nravne izbire. Vabi nas, naj očistimo svoje srce zlih nagnjenj in naj iščemo božjo ljubezen nad vse. Uči nas, da resnična sreča ne obstaja ne v bogastvu ali udobju, ne v človeški slavi ali moči, ne v nikakršnem človeškem početju, pa naj bo še tako koristno, kakor so znanost, tehnika in umetnost, ne v nobenem ustvarjenem bitju, marveč samo v Bogu, ki je izvir vsega dobrega in vse ljubezni:

Bogastvo je vJliko božanstvo dneva; njemu se nagonsko klanja množica in vsa masa ljudi. Srečo merijo po imetju in po imetju merijo tudi poštenost (...). Vse prihaja iz prepričanja, da z bogastvom človek vse zmore. Bogastvo je torej eden od malikov dneva in znamenitost drug malik (...). Na znamenitost, na dejstvo, da je človek znan in da vzbuja hrup v svetu, (čemur bi lahko rekli sloves v tisku), so začeli gledati kot na dobrino samo na sebi, najvišjo dobrino, predmet, ki je tudi ona predmet pravega češčenja (Newman, mix. 5,23).

1724

Desetere božje zaopovedi, govor na gori in apostolska kateheza nam opisujejo poti, ki peljejo v kraljestvo. Korak za korakom stopamo naprej z vsakdanjimi dejanji, oprti na milost Svetega Duha. Oplojeni s Kristusovo besedo polagoma obrodimo sadove v Cerkvi v božjo slavo (prim. prilika o sejalcu: Mt 13,3-23).

Na kratko

1725

Blagri povzemajo in dopolnjujejo božje obljube od Abrahama naprej, tako daj jih naravnajo na v nebeško kraljestvo. Blagri so odgovoro na tisto hrepenenje po sreči, ki ga je Bog položil v človekovo srce.

1726

Blagri nas učijo o poslednjem cilju, h kateremu nas Bog kliče in ki je nebeško kraljestvo, gledanje Boga, deležnost božje narave, večno življenje, sinovstvo, počitek v Bogu.