Taka blaženost presega razum in zgolj človeške moči. Iz zastonjskega božjega daru izhaja. Zato pravimo, da je nadnaravna, kakor je nadnaravna tudi milost, ki pripravi človeka za vstop v uživanje Boga.
"Blagor čistim srcem, ker bodo Boga gledali." Seveda nihče ne bo videl Boga po njegovi veličini in neizrekljivi slavi, "nihče ne more videti Boga in ostati živ", kajti Oče je nedojemljiv; toda po svoji ljubezni, svoji dobroti do ljudi in svoji vsemogočnosti gre do tega, da podeli tistim, ki ga ljubijo, prednostno pravico, da gledajo Boga..., "kajti kar je pri ljudeh nemogoče, je mogoče pri Bogu" (sv. Irenej, haer.4,20).