Domov/Katekizem/KKC 1709

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1709

Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe

1707

"Zapeljan pod vplivom hudobnega duha je človek takoj od začetka svoje zgodovine zlorabil svojo svobodo (CS 13,1. odstavek). Podlegel je skušnjavi in storil zlo. Človek sicer ohranja hrepenenje po dobrem, toda njegova narava nosi rano izvirnega greha. Postal je nagnjen k zlemu in podvržen zmoti.

Človek je sam v sebi razklan. Zato se vse človekovo življenje, tako posameznika kakor tudi družbe, izkazuje kot dramatičen boj med dobrin in zlim, med lučjo in temo (CS 13, 2).

1708

Kristus nas je s svojim trpljenjem osvobodil satana in greha. Zaslužil nam je novo življenje v Svetem Duhu. Njegova milost obnavlja to, kar je greh skazil v nas.

1709

Kdor veruje v Kristusa, postane božji sin. To božje posinovljenje ga preoblikuje, ko mu daje, da sledi Kristusovemu zgledu. Napravi ga sposobnega (usposobi ga), da ravna pravilno in izvršuje dobro. V zedinjenju s svojim Odrešenikom doseže učenec popolnost ljubezni, svetost. Dozorelo v milosti se nravno življenje, v slavi nebes razcvete v večno življenje.

Na kratko

1710

"Kristus v polnosti razodeva človeka in mu odkriva njegovo najvišjo poklicanost" (CS 22, 1)

1711

Obdarovana z duhovno dušo, razumom in voljo, je človeška oseba takoj od svojega spočetja naravnana na Boga in določena za večno blaženost. Svojo popolnost dosega v tem, da "išče in ljubi to, kar je resnično in dobro" (CS 15, 2).