Človek s svojim razumom spozna božji glas, ki ga priganja, da naj "dela dobro in se izogiblje zlega" (CS 16). Vsakdo mora slediti tej postavi, ki zveni v vesti in ki se izpolnjuje v ljubezni do Boga in do bližnjega. Izvrševanje (prakticiranje?) nravnega življenja (zakaj ne: življenje po nravnih načelih?) pričuje za dostojanstvo osebe.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe
"Zapeljan pod vplivom hudobnega duha je človek takoj od začetka svoje zgodovine zlorabil svojo svobodo (CS 13,1. odstavek). Podlegel je skušnjavi in storil zlo. Človek sicer ohranja hrepenenje po dobrem, toda njegova narava nosi rano izvirnega greha. Postal je nagnjen k zlemu in podvržen zmoti.
Človek je sam v sebi razklan. Zato se vse človekovo življenje, tako posameznika kakor tudi družbe, izkazuje kot dramatičen boj med dobrin in zlim, med lučjo in temo (CS 13, 2).
Kristus nas je s svojim trpljenjem osvobodil satana in greha. Zaslužil nam je novo življenje v Svetem Duhu. Njegova milost obnavlja to, kar je greh skazil v nas.
Kdor veruje v Kristusa, postane božji sin. To božje posinovljenje ga preoblikuje, ko mu daje, da sledi Kristusovemu zgledu. Napravi ga sposobnega (usposobi ga), da ravna pravilno in izvršuje dobro. V zedinjenju s svojim Odrešenikom doseže učenec popolnost ljubezni, svetost. Dozorelo v milosti se nravno življenje, v slavi nebes razcvete v večno življenje.
Na kratko
"Kristus v polnosti razodeva človeka in mu odkriva njegovo najvišjo poklicanost" (CS 22, 1)