Domov/Katekizem/KKC 1695

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1695

Tretji del: Življenje v Kristusu

1693

Jezus Kristus je vedno "delal to, kar je všeč Očetu (prim. Jn 8,29). Vedno je živel v popolnem občestvu z njim. Prav tako so njegovi učenci povabljeni, da živijo pod pogledom Očeta, "ki vidi na skrivnem" (prim. Mt.6), da bodo postali "popolni, kakor je popoln nebeški Oče" (Mt 5,47).

1694

S krstom včlenjeni v Kristusa (prim. Rim 6,5) so kristjani "mrtvi za greh in živijo za Boga, v Kristusu Jezusu" (Rim 6,11) ter so tako deležni življenja Vstalega (prim. Kol 2,12). V hoji za Kristusom in zedinjeni z njim (prim. Jn 15,5) si morejo kristjani prizadevati, da bi "posnemali Boga kot njegovi ljubljeni otroci in bi živeli v ljubezni" (Ef 5,1), ko se v svojih mislih, besedah in dejanjih ravnajo "po mišljenju, ki je v Kristusu Jezusu" (Fil 2,5) in sledijo njegovim zgledom (Jn 13,12-16).

1695

Opravičeni "v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in v Duhu našega Očeta" (1 Kor 6,11), "posvečeni in poklicani k svetosti" (1 Kor 1,2), so kristjani postali "tempelj Svetega Duha" (prim. 1 Kor 6,19). Ta "Sinov Duh" jih uči moliti k Očetu (prim. Gal 4,6), in ko je postal njihovo življenje, jim daje moč delovati z dejavno ljubeznijo (Gal 5,25), tako da prinašajo "sadove Duha" (Gal 5,22). Ko Sveti Duh ozdravlja rane greha, nas notranje prenavlja z duhovnim preoblikovanjem (Ef 4,23); razsvetljuje nas in nas krepi, da bi živeli "kot otroci luči" (Ef 5,8), "v vsakršni dobroti, pravičnosti in resnici" (Ef 5,9).

1696

Kristusova pot "vodi v življenje", nasprotna pot pa "vodi v pogubljenje" (Mt 7,13; prim. 5 Mz 30,15-20). Evangeljska prilika o dveh poteh ostaja v katehezi Cerkve vedno navzoča. Ta prilika naznačuje pomembnost moralnih odločitev za naše zveličanje. "Dve poti sta, ena pot življenja in druga pot smrti; toda med obema je velika razlika" (DidachJ 1,1).

1697

Pomembno je v katehezi povsem z vso jasnostjo razodevati veselje in zahteve Kristusove poti (prim. CT 29). Kateheza o "novem življenju" v Kristusu (Rim 6,4) bo:

- kateheza o Svetem Duhu, notranjem učitelju življenja po Kristusu, osrečujočem gostu in prijatelju, ki navdihuje, vodi, popravlja in krepi to življenje;

- kateheza o milosti, kajti z milostjo smo rešeni, in spet je milost tista, po kateri morejo naša dela prinašati sad za večno življenje;

- kateheza o blagrih, kajti Kristusova pot je na kratko povzeta v blagrih, ki so edina pot do večne sreče, po kateri hrepeni človekovo srce;

- kateheza o grehu in odpuščanju, kajti če se človek ne prizna za grešnika, ne more spoznati resnice o samem sebi, kar je pogoj za pravilno delovanje; brez ponudbe odpuščanja ne bi mogel prenesti te resnice;

- kateheza o človeških krepostih, ki daje dojeti lepoto in čar pravilnih razpoloženj za dobro;

- kateheza o krščanskih krepostih vere, upanja in ljubezni, ki se navdihuje velikodušno ob zgledu svetnikov;

- kateheza o dvojni zapovedi ljubezni, razvita v deseterih zapovedih;

- cerkvenostna kateheza, kajti krščansko življenje more rasti, se razvijati in se priobčevati samo v mnogoterih izmenjavah "duhovnih dobrin" v "občestvu svetih".