Domov/Katekizem/KKC 1521

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1521

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Drugo poglavje: Zakramenta ozdravljanja › 5. člen: Bolniško maziljenje › IV. Učinki obhajanja tega zakramenta

1519

Obhajanje zakramenta obsega v glavnem naslednje prvine: "starešine Cerkve" (Jak 5,14) položijo - v tihoti - roke na bolnike; v veri Cerkve molijo nad bolniki (prim Jak 5,15): to je temu zakramentu lastna epikleza; izvršijo maziljenje z oljem, ki ga je, če mogoče, blagoslovil škof.

Ta bogoslužna dejanja nakazujejo, kakšno milost podeljuje ta zakrament bolnikom.

IV. Učinki obhajanja tega zakramenta

1520

Poseben dar Svetega Duha. Prva milost tega zakramenta je milost tolažbe, miru in srčnosti za premagovanje težav, ki so lastne hudi bolezni ali starostne oslabelosti. Ta milost je dar Svetega Duha, ki obnovi zaupanje v Boga in vero vanj ter okrepi bolnika zoper skušnjave hudobnega duha, zoper skušnjavo malodušnosti in strahu pred smrtjo (prim. Heb 2,15). Ta Gospodova pomoč hoče z močjo svojega Duha privesti bolnika k ozdravljenju duše, pa tudi telesa, če je to božja volja (prim. Flor. konc.: DS 1325). Razen tega mu bodo, "če je v grehih", le-ti odpuščeni (Jak 5,15; prim. Trid. konc.: DS 1717).

1521

Združenje s Kristusovim trpljenjem. Po milosti tega zakramenta prejme bolnik moč in dar, da se tesneje zedini s Kristusovim trpljenjem; bolnik je na neki način posvečen za to, da obrodi sad z upodobitvijo po Kristusovem odrešenjskem trpljenju. Trpljenje, posledica izvirnega greha, dobi novi smisel, saj postane delež pri Jezusovem odrešenjskem delu.

1522

Cerkvenostna milost. Bolniki, ki prejmejo ta zakrament, tako da "se svobodno zedinjajo s Kristusovim trpljenjem in njegovo smrtjo", "prispevajo svoj delež k blagru božjega ljudstva" (C 11). Ko Cerkev obhaja ta zakrament v občestvu svetih, prosi za bolnikov blagor. In bolnik s svoje strani z milostjo tega zakramenta prispeva k posvečenju Cerkve in k blagru vseh ljudi, za katere Cerkev trpi in se po Kristusu daruje Bogu Očetu.

1523

Priprava na zadnji prehod. Če je zakrament bolniškega maziljenja postavljen za vse tiste, ki trpijo zaradi hudih bolezni in oslabelosti, je še iz močnejšega razloga za tiste, ki so na tem, da odidejo iz tega življenja ("in exitu vitae constituti": Trid. konc.: DS 1698), tako, da so ta zakrament imenovali tudi "sacramentum exeuntium" (tistih, ki odhajajo s tega sveta (prav tam). Bolniško maziljenje dovršuje našo upodobitev po Kristusovi smrti in vstajenju, kokor je krst to upodobitev začel. Dokončuje sveta maziljenja, ki spremljajo vse krščansko življenje: krstno maziljenje je v nas dalo pečat novemu življenju; birmansko maziljenje nas je okrepilo za boj tega življenja. To poslednje maziljenje zavaruje konec našega zemeljskega življenja kakor z nekakšnim trdnim nasipom glede na zadnje boje pred vstopom v Očetovo hišo (prav tam : DzS 1694).