Kristus vabi svoje učence, naj vzamejo svoj križ in hodijo za njim (prim. Mt 10,38). V hoji za njim dobijo nov pogled na bolezen in bolnike. Jezus jih pridružuje svojemu življenju ubožca in služabnika. Stori jih deležne svoje službe sočutja in ozdravljanja: "In šli so ter klicali ljudi k spreobrnjenju. Izgnali so tudi veliko hudih duhov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravili" (Mr 6,12-13).
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Drugo poglavje: Zakramenta ozdravljanja › 5. člen: Bolniško maziljenje › I. Njegovi temelji v odrešenjskem načrtu
Od mrtvih vstali Gospod ponovi to poslanstvo ("Vmojem imenu ... bodo na bolnike polagali roke in bodo ozdraveli" (Mr 16,17-18) in ga potrjuje z znamenji, ki jih Cerkev izvršuje ob klicanju Gospodovega imena (prim. Apd 9.34; 14,3). Ta znamenja na poseben način razodevajo, da je Jezus zares "Bog, ki rešuje" (prim. Mt 1,21; Apd 4,12).
Sveti Duh daje nekaterim posebno karizmo ozdravljanja (prim. Kor 12,9.28.30), da bi razodeval moč milosti Vstalega od mrtvih. Vendar pa celo najbolj vnete molitve ne dosežejo vselej ozdravljenja vseh bolezni. Tako se mora sv. Pavel naučiti od Gospoda: "dovolj ti je moja milost. Moč se v težavah utrjuje" (2 Kor 12,9), in da morejo bolečine, ki jih je treba prestajati, imeti za svoj smisel to, da "s svoje strani dopolnjujem v svojem mesu, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je Cerkev" (Kol 1,24).
"Bolnike ozdravljajte" (Mt 10,8). Cerkev je prejela to nalogo od Gospoda in si prizadeva, da jo uresničuje tako s skrbjo, ki jo izkazuje bolnikom, kakor s priprošnjo, s katero jih spremlja. Cerkev veruje v oživljajočo navzočnost Kristusa, zdravnika duš in teles. Ta navzočnost je posebno dejavna prek zakramentov in na čisto poseben način prek evhartistije, kruha, ki daje večno življenje (prim. Jn 6,54.58), in pri katerem sv. Pavel nakazuje povezavo s telesnim zdravjem (prim. 1 Kor 11,30).
Apostolska Cerkev pa pozna poseben obred v prid bolnikom, za katerega pričuje sv. Jakob: "Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj molijo nad njim ter ga v Gospodovem imenu mazilijo z oljem. Molitev, porojena iz vere, bo bolnika rešila in Gospod ga bo okrepil; če je v grehih, mu bodo odpuščeni" (Jak 5,14-15). Izročilo je spoznalo v tem obredu enega izmed sedmih zakramentov Cerkve (prim. DS 216; 1324-1325; 1695- 1696; 1716-1717).