Z odpustki morejo verniki dobiti zase in tudi za duše v vicah odpustitev časnih kazni za grehe.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Drugo poglavje: Zakramenta ozdravljanja › 5. člen: Bolniško maziljenje › I. Njegovi temelji v odrešenjskem načrtu
5. člen: Bolniško maziljenje
"S svetim bolniškim maziljenjem in z molitvijo duhovnikov vsa Cerkev bolnike priporoča trpečemu in poveličanemu Gospodu, naj jim polajša in jih reši; celo spodbuja jih, naj prispevajo svoj delež k blagru božjega ljudstva tako, da se svobodno zedinjajo s Kristusovim trpljenjem in njegovo smrtjo" (C 11).
I. Njegovi temelji v odrešenjskem načrtu
Bolezni v človeškem življenju
Bolezen in trpljenje sta vedno bila med najtežjimi problemi, ki jih postavlja človeško življenje. V bolezni človek izkuša svojo nemoč, svoje meje in svojo končnost. Vsaka bolezen more napraviti, da zaslutimo smrt.
Bolezen nas privede v tesnobnost, v zaprtost vase, včasih celo v obup in v upor zoper Boga. More pa tudi napraviti človeka zrelejšega, mu pomagati, da razlikuje v svojem življenju to, kar ni bistveno, da se obrne k temu, kar je bistveno. Zelo pogosto sproži bolezen iskanje Boga, vrnitev k njemu.
Bolnik pred Bogom
Starozavezni človek živi bolezen pred božjim obličjem. Pred Bogom izliva svojo tožbo nad svojo boleznijo (prim. Ps 38) in njega, Gospodarja nad življenjem in smrtjo, ponižno prosi za ozdravljenje (prim. Ps 6,3; Iz 38). Bolezen postane pot spreobrnjenja (prim. Ps 38,5; 39,9.12) in božje odpuščanje je uvod v ozdravljenje (prim. Ps 36,5; 107,20; Mr 2,5-12). Izrael izkusi, da je bolezen na skrivnosten način povezana z grehom in zlom, in da zvestoba Bogu v skladu z njegovo postavo vrača življenje: "Kajti jaz Gospod sem tvoj zdravnik" (2 Mz 15,26). Prerok sluti, da more trpljenje imeti tudi odrešijoč pomen za grehe drugih (prim. Iz 53,11). Končno napoveduje Izaija, da bo Bog storil, da pride čas za Sion, ko bo odpustil vsako pregreho in ozdravil vsako bolezen (prim. Iz 33,24).