Zadoščevanje
Mnogi grehi povzročijo krivico bližnjemu. Storiti je treba, kar je le mogoče, da se krivica popravi (na primer povrniti ukradene reči, popraviti dobro ime tistega, ki je bil obrekovan, dati odškodnino za poškodbe). To zahteva preprosta pravičnost. Toda še več, greh rani in oslabi grešnika samega, pa tudi njegove odnose z Bogom in z bližnjim. Odveza odstrani greh, toda ne popravi vsega raznovrstnega nereda, ki ga je povzročil greh (prim. Trid. konc.: DS 1712). Greha odvezani grešnik, mora znova pridobiti polnost duhovnega zdravja. Storiti mora torej še to in ono, da popravi svoje grehe: na primeren način mora "zadostiti" za svoje greha ali "opraviti pokoro" zanje. To zadoščevanje se imenuje tudi "pokora".