Branje sv. pisma, molitev bogogoslužnih ur in očenaša, vsako iskreno dejanje češčenja in pobožnosti poživlja v nas duha spreobrnjenja in spokornosti ter prispeva k odpuščanju naših grehov.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Drugo poglavje: Zakramenta ozdravljanja › 4. člen: Zakrament pokore in sprave › V. Mnogotere oblike pokore v krščanskem življenju
Časi in dnevi pokore v liturgičnem letu (postni čas, vsak petek v spomin Gospodove smrti) so močni trenutki cerkvene spokornosti (prim. B 109-110; ZCP, kan. 1249-1253; ZVCP, kan. 880-883). Ti časi so posebno primerni za duhovne vaje, spokorna bogoslužja, spokorna romanja, prostovoljne odpovedi, kakor so to post in miloščina ter bratska delitev (karitativna in misijonarska dela).
Potek spreobrnjenja in pokore je čudovito opisal Jezus v priliki "o izgubljenem sinu", katere središče je "usmiljeni oče" (Lk 15,11-24): čar umišljene svobode, zapustitev očetove hiše; skrajna beda, v kateri se sin znajde, potem ko je zapravil svoje imetje; globoko ponižanje, ko vidi, da mora pasti svinje, in še huje, ko si želi, da bi se hranil z rožiči, ki jih jedo svinje; razmišljanje glede izgubljenih dobrin; kesanje in odločitev, da izpove svojo krivdo pred svojim očetom; pot vrnitve; velikodušni očetov sprejem; očetovo veselje: to so značilne poteze procesa spreobrnjenja. Lepo oblačilo, prstan in praznična gostija so simboli tega novega življenja, čistega, častnega, polnega veselja, kakršno je življenje človeka, ki se vrne k Bogu in v naročje svoje družine, ki je Cerkev. Samo Kristusovo srce, ki pozna globine ljubezni svojega Očeta, nam je moglo tako preprosto in tako čudovito lepo razodeti globočino njegovega usmiljenja.
VI. Zakrament pokore in sprave
Greh je predvsem žalitev Boga, prelom občestva z njim. Hkrati prizadene škodo občestvu s Cerkvijo. Zato spreobrnjenje prinaša hkrati božje odpuščanje in spravo s Cerkvijo, kar liturgično izraža in udejanja zakrament pokore in sprave (prim. C 11).
Edinole Bog odpusti greh
Bog edini odpušča grehe (prim. Mr 2,7). Ker je Jezus božji Sin, pravi sam o sebi: "Sin človekov ima oblast na zemlji odpuščati grehe" (Mr 2,10), in izvršuje to božjo oblast: "Odpuščeni so ti grehi" (Mr 2,5); Lk 7,48). Še več: v moči svoje božje avtoritete daje to oblast tudi ljudem (prim. Jn 20,21-23), da jo izvršujejo v njegovem imenu.