Domov/Katekizem/KKC 1432

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1432

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Drugo poglavje: Zakramenta ozdravljanja › 4. člen: Zakrament pokore in sprave › IV. Notranja pokora

IV. Notranja pokora

1430

Kot že pri prerokih tako Jezusov klic k spreobrnjenju in pokori ne meri najprej na zunanja dela, na "raševino in pepel", post in mrtvenje, marveč na spreobrnjenje srca, na notranjo pokoro (spokornost). Brez nje ostanejo spokorna dela brezplodna in lažna; nasprotno pa notranja spokornost priganja k izrazu te naravnanosti v vidnih znamenjih, kretnjah in delih spokornosti (prim. Jl 2,12- 13; Iz 1,16-17; Mt 6,1-6.16-18).

1431

Notranja pokora je korenita preusmeritev vsega življenja, vrnitev, spreobrnjenje k Bogu z vsem svojim srcem, prenehanje greha, mrzitev zla, z odklanjanjem zlih dejanj, ki smo jih storili. Hkrati vsebuje željo in odločnost, da spremenimo življenje skupaj z upanjemn na božje usmiljenje in zaupanje v pomoč njegove milosti. To spreobrnjenje srca spremljata zveličavna bolečina in bridkost, ki so ju Očetje imenovali "animi cruciatus (mrtvenje duha)", "compunctio cordis (potrtost srca)" (prim. Trid. koncil: DS 1677-1678; 1705; Rim. kat. 3,5,4).

1432

Človekovo srce je okorno in zakrknjeno. Potrebno je, da Bog da človeku novo srce (prim. Ezk 36,26-27). Spreobrnenje je predvsem delo božje milosti, ki stori, da se naša srca vrnejo Bogu: "Obrni nas, Gospod, k sebi, in se spreobrnemo!" (Žal 5,21). Bog nam daje moč, da znova začnemo. Ko odkrijemo veličino božje ljubezni, tedaj pretreseta naše srce grozota in težina greha in srce se začne se bati, da bi žalilo Boga z grehom in bilo ločeno od njega. Človeško srce se spreobrne, ko gleda k njemu, ki so ga naši grehi prebodli (prim. Jn 19,37; Zah 12,10):

Uprimo svoje oči v Kristusovo kri in spoznajmo, kako je dragocena njegovemu Očetu, saj je, prelita za naše odrešenje, pripravila vsemu svetu milost kesanja (sv. Klemen Rimski, Kor. 7,4).

1433

Od velike noči naprej Sveti Duh "prepričuje" svet glede greha" (Jn 16,8-9), da bi vedeli, da svet ni veroval v tistega, ki ga je poslal Oče. Toda prav isti Duh, ki razkriva greh, je Tolažnik (prim. Jn 15,26), ki daje človekovemu srcu milost kesanja in spreobrnjenja (prim. Apd 2,36-38; prim. Janez Pavel II., SvD 27-48).

V. Mnogotere oblike pokore v krščanskem življenju

1434

Kristjanova notranja pokora more imeti zelo različne oblike. Sv. pismo in Očetje poudarjajo zlasti tri oblike: post, molitev in miloščino (prim. Tob 12,8; Mt 6,1-18), ki izražajo spreobrnjenje v odnosu do samega sebe, v odnosu do Boga in v odnosu do drugih. Poleg radikalnega očiščenja, ki je učinek krsta ali mučeništva, omenjajo kot sredstvo za dosego odpuščanja grehov prizadevanje za spravo s svojim bližnjim, solze spokornosti, skrb za zveličanje bližnjega (prim. Jak 5,20), priprošnja svetnikov in izvrševanje del ljubezni, ki "pokrije mnoštvo grehov" (prim. 1 Pt 4,8).