Gospod Jezus Kristus, zdravnik naših duš in teles, on, ki je odpustil grehe mrtvoudnemu in mu vrnil telesno zdravje (prim. Mr 2,1-12), je hotel, da njegova Cerkev v moči Svetega Duha nadaljuje njegovo delo ozdravljanja in odreševanja celo pri svojih lastnih udih. To je namen dveh zakramentov ozdravljanja: zakramenta pokore in bolniškega maziljenja.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Drugo poglavje: Zakramenta ozdravljanja › 4. člen: Zakrament pokore in sprave › I. Kako se imenuje ta zakrament?
4. člen: Zakrament pokore in sprave
"Tisti, ki pristopajo k zakramentu pokore, prejmejo od božjega usmiljenja odpuščanje za Bogu prizadejane žalitve in se hkrati spravijo s Cerkvijo, ki so jo z grehom ranili in katera se zu ljubeznijo, zgledom in molitvami trudi za njihovo spreobrnjenje" (C 11).
I. Kako se imenuje ta zakrament?
Imenuje se zakrament spreobrnjenja, ker zakramentalno uresničuje Jezusov klic k spreobrnjenju (prim. Mr 1,15), dejanje vrnitve k Očetu (prim. Lk 15,18), od katerega se je človek oddaljil z grehom.
Imenuje se zakrament pokore, ker posvečuje osebno in cerkvenosteno naravnanost spreobrnjenja, kesanja in zadoščevanja kristjana-grešnika.
Imenuje se zakrament spovedi, ker je priznanje, izpoved grehov pred duhovnikom bistvena prvina tega zakramenta. V globokem pomenu je ta zakrament tudi "izpoved" v pomenu hvaležnega priznavanja in hvaljenja božje svetosti in božjega usmiljenja do grešnega človeka.
Imenuje se zakrament odpuščanja, ker Bog z zakramentalno duhovnikovo odvezo podeljuje spokorniku "odpušanje in mir" (OS, obrazec odveze).
Imenuje se zakrament sprave, ker podeljuje grešniku ljubezen Boga, ki daje spravo: "Spravite se z Bogom" (2 Kor 5,20). Kdor živi iz usmiljenja božje ljubezni, je pripravljen odgovoriti na Gospodov klic: "Pojdi in se prej spravi z bratom" (Mt 5,24).
II. Čemu zakrament sprave po krstu?
"Umili ste se, se posvetili in opravičenje dosegli v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in v Duhu našega Boga" (1 Kor 6,11). Zavedati se je treba veličine božjega daru, ki nam je dan v zakramentih krščanskega uvajanja, če naj dojamemo, kako nekaj zavračajočega je greh za tiste, ki so "oblekli Kristusa" (Gal 3,27). Toda apostol sv. Janez pravi tudi: "Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnica ne živi v nas" (1 Jn 1,8). In Gospod sam nas je učil moliti: "Odpusti nam naše dolge" (Lk 11,4), povezujoč medsebojno odpuščanje naših žalitev z odpuščanjem, ki ga bo Bog podelil našim grehom.