Domov/Katekizem/KKC 1384

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1384

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 3. člen: Zakrament evharistije › VI. Velikonočna gostija

VI. Velikonočna gostija

1382

Maša je hkrati in neločljivo daritveni spomin (memoriale), v katerem še naprej traja daritev na križu, in sveti obed prejemanja Gospodovega telesa in njegove krvi. Toda obhajanje evharistične daritve je v celoti naravnano na globoko zedinjenje vernikov s Kristusom po obhajilu. Prejeti obhajilo (biti pri obhajilu) pomeni prejeti Kristusa samega, ki se je daroval za nas.

1383

Oltar, okoli katerega je Cerkev zbrana pri obhajanju evharistije, predstavlja dva vidika ene same skrivnosti: daritveni oltar in Gospodovo mizo, in to toliko bolj, ker je krščanski oltar simbol Kristusa samega, ki je navzoč sredi zbora svojih vernikov hkrati kot daritvena žrtev za našo spravo in kot nebeška hrana, ki se nam daje. "Kaj je namreč Kristusov oltar, če ne podoba Kristusovega telesa?" - pravi sv. Ambrož (Sacr. 5,7), in drugje: "Oltar predstavlja (Kristusovo) telo, in Kristusovo telo je na oltarju" (Sacr. 4,7). Bogoslužje izraža to edinost daritve in obhajila v številnih molitvah. Tako rimska Cerkev moli v svoji evharistični molitvi (anafori):

Vsemogočni Bog, ponižno te prosimo, naj te darove tvoj sveti angel prinese na nebeški oltar pred tvoje božje veličastvo, da bomo vsi, ki od tega oltarja prejmemo presveto telo in kri tvojega Sina, polni milosti in vsega nebeškega blagoslova.

"Vzemite in jejte od tega vsi": obhajilo

1384

Gospod se obrača na nas z nujnim vabilom, naj ga prejemamo v zakramentu evharistije: "Resnično resnično vam povem: če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi" (Jn 6,53).

1385

Če naj odgovorimo na to povabilo, se moramo pripravljati na ta tako velik in tako svet trenutek. Sv. Pavel opominja k spraševanju vesti: "Kdor bo torej nevredno jedel ta kruh ali pil Gospodov kelih, se bo pregrešil nad gospodovim telesom in krvjo. Naj torej vsak sebe presodi in tako je od tega kruha in pije iz keliha, kajti kdor je in pije, je in pije svojo obsodbo, če se ne zaveda, da je to Gospodovo telo" (1 Kor 11,27-29). Kdor se zaveda kakega velikega greha, mora prejeti zakrament sprave, preden pristopi k obhajilu.

1386

Pred veličino tega zakramenta more vernik samo v ponižnosti in z živo vero ponoviti stotnikovo besedo (prim. Mt 8,8): "Gospod, nisem vreden, da prideš k meni, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša" (Domine, non sum dignus, ut intres sub tectum meum, sed tantum dic verbum, et sanabitur anima mea"). In v božji liturgiji sv. Janeza Zlatoustega molijo verniki v istem duhu:

Pri svoji skrivnostni večerji me danes obhajaj, Božji Sin. Kajti ne bom izdal skrivnosti tvojim sovražnikom in ne bom ti dal Judovega poljuba. Temveč kakor razbojnik ti kličem: Spomni se me, Gospod, v svojem kraljestvu.