Oltar, okoli katerega je Cerkev zbrana pri obhajanju evharistije, predstavlja dva vidika ene same skrivnosti: daritveni oltar in Gospodovo mizo, in to toliko bolj, ker je krščanski oltar simbol Kristusa samega, ki je navzoč sredi zbora svojih vernikov hkrati kot daritvena žrtev za našo spravo in kot nebeška hrana, ki se nam daje. "Kaj je namreč Kristusov oltar, če ne podoba Kristusovega telesa?" - pravi sv. Ambrož (Sacr. 5,7), in drugje: "Oltar predstavlja (Kristusovo) telo, in Kristusovo telo je na oltarju" (Sacr. 4,7). Bogoslužje izraža to edinost daritve in obhajila v številnih molitvah. Tako rimska Cerkev moli v svoji evharistični molitvi (anafori):
Vsemogočni Bog, ponižno te prosimo, naj te darove tvoj sveti angel prinese na nebeški oltar pred tvoje božje veličastvo, da bomo vsi, ki od tega oltarja prejmemo presveto telo in kri tvojega Sina, polni milosti in vsega nebeškega blagoslova.
"Vzemite in jejte od tega vsi": obhajilo