Po spremenjenju kruha in vina v Kristusovo telo in v kri postane Kristus navzoč v tem zakramentu. Cerkveni očetje so krepko zatrjevali vero Cerkve v učinkovitost Kristusove besede in delovanja Svetega Duha za izvršitev tega spremenjenja. Tako sv. Janez Zlatousti izjavlja:
Ni človek tisti, ki stori, da darovane reči postanejo Kristusovo telo in njegova kri, marveč Kristus sam, ki je bil križan za nas. Duhovnik, Kristusova podoba, izreka te besede, toda njihova učinkovitost in milost sta božji. To je moje telo, pravi. Ta beseda preoblikuje darovane reči (Prod. Jud. 1,6).
In sveti Ambrož pravi o tem spremenjenju:
Bodimo trdno prepričani, da to ni tisto, kar je izoblikovala narava, temveč to, kar je posvetil blagoslov, in da moč blagoslova prekaša moč narave, ker se po blagoslovu narava sama spremeni... Ali naj torej Kristusova beseda, ki je iz nič mogla narediti nekaj, kar ni obstajalo, ne bi mogla spremeniti bivajoče stvari v tisto, kar še niso bile? Kajti ni manj dati stvarem njihovo prvo naravo kakor pa jim jo spremeniti (Myst. 9,50,52).