Domov/Katekizem/KKC 1362

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1362

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 3. člen: Zakrament evharistije › III. Evharistija v odrešenjskem načrtu

1360

Evharistija je daritev zahvale Očetu, poveličevanja, s katerim Cerkev izraža svojo hvaležnost Bogu za vse njegove dobrote, za vse tisto, kar je izvršil s stvarjenjem, odrešenjem in posvečenjem. Evharistija pomeni najprej: zahvala.

1361

Evharistija je tudi hvalna daritev (daritev hvale), s katero Cerkev prepeva slavo Bogu v imenu vsega stvarstva. Ta hvalna daritev je mogoča samo prek Kristusa: On pridružuje vernike svoji osebi, svoji hvali in svojim prošnjam (svojemu posredovanju), tako, da je hvalna daritev Očetu darovana po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu.

Daritveni spomin (memoriale) na Kristusa in na njegovo telo, Cerkev

1362

Evharistija je spomin (memoriale) na Kristusovo veliko noč (pasho), ponavzočenje (aktualizacija, podanašnjenje) in zakramentalno darovanje njegove edine (enkratne) daritve v bogoslužju Cerkve, ki je njegovo telo. V vseh evharističnih molitvah najdemo za besedami postavitve molitev, ki se imenuje anamneza ali spomin (memoriale).

1363

V smislu svetega pisma spomin (memoriale) ni le spominjanje dogodkov preteklosti, temveč razglašanje čudovitih del, ki jih je Bog storil za ljudi (prim. 2 Mz 13,3). V liturgičnem obhajanju teh dogodkov postanejo le-ti v neki obliki navzoči in dejavni. Na tak način umeva Izrael svojo osvoboditev iz Egipta: vsakikrat ko obhaja veliko noč (pasho), postanejo dogodki izhoda iz Egipta navzoči spominjanju verujočih, da bi le-ti uravnavali po teh dogodkih svoje življenje.

1364

Spomin (memoriale) dobi v novi zavezi nov pomen. Ko Cerkev obhaja evharistijo, se spominja Kristusove velike noči (pashe) in ta postane navzoča: daritev, ki jo je Kristus daroval enkrat za vselej na krizu, ostaja vedno sedanja (aktualna) (prim. Heb 7,25- 27): "Vsakokrat, ko se na oltarju obhaja kalvarijska daritev, s katero je 'bilo darovano naše velikonočno jagnje, Kristus' (1 Kor 5,7), se izvršuje delo našega odrešenja" (C 3).