Evharistijo moramo torej umevati:
- kot zahvalo in hvalo Očetu,
- kot daritveni spomin (memoriale sacrificii) Kristusa in njegovega telesa,
- kot navzočnost Kristusa po moči njegove besede in njegovega Duha.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 3. člen: Zakrament evharistije › III. Evharistija v odrešenjskem načrtu
Evharistijo moramo torej umevati:
- kot zahvalo in hvalo Očetu,
- kot daritveni spomin (memoriale sacrificii) Kristusa in njegovega telesa,
- kot navzočnost Kristusa po moči njegove besede in njegovega Duha.
Evharistija, zakrament našega odrešenja, ki ga je izvršil Kristus na križu, je tudi hvalna daritev v zahvalo za delo stvarjenja. V evharistični daritvi je prek Kristusove smrti in vstajenju ponudeno Očetu celotno od Boga ljubljeno stvarsto. Po Kristusu more Cerkev darovati hvalno daritev v zahvalo za vse, kar je Bog storil dobrega, lepega in pravilnega (pravičnega) v stvarstvu in v človeštvu.
Evharistija je daritev zahvale Očetu, poveličevanja, s katerim Cerkev izraža svojo hvaležnost Bogu za vse njegove dobrote, za vse tisto, kar je izvršil s stvarjenjem, odrešenjem in posvečenjem. Evharistija pomeni najprej: zahvala.
Evharistija je tudi hvalna daritev (daritev hvale), s katero Cerkev prepeva slavo Bogu v imenu vsega stvarstva. Ta hvalna daritev je mogoča samo prek Kristusa: On pridružuje vernike svoji osebi, svoji hvali in svojim prošnjam (svojemu posredovanju), tako, da je hvalna daritev Očetu darovana po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu.
Evharistija je spomin (memoriale) na Kristusovo veliko noč (pasho), ponavzočenje (aktualizacija, podanašnjenje) in zakramentalno darovanje njegove edine (enkratne) daritve v bogoslužju Cerkve, ki je njegovo telo. V vseh evharističnih molitvah najdemo za besedami postavitve molitev, ki se imenuje anamneza ali spomin (memoriale).