Domov/Katekizem/KKC 1339

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1339

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 3. člen: Zakrament evharistije › III. Evharistija v odrešenjskem načrtu

Postavitev evharistije

1337

Ker jeGospod ljubil svoje, jih je ljubil do konca. Vedoč, da je prišla ura, ko s tega sveta odhaja k Očetu, jim je pri večerji umil noge ter jim dal zapoved ljubezni (prim. Jn 13,1-17). Da bi jim zapustil poroštvo te ljubezni, da se nikdar ne bi oddaljil od svojih in da bi jih napravil deležne svoje velike noči (pashe), je postavil evharistijo kot spomin (memoriale = spomenik) svoje smrti in svojega vstajenja ter svojim apostolom naročil, naj to obhajajo do njegove vrnitve, in "jih je takrat postavil za duhovnike nove zaveze" (trid. koncil: DzS 1740).

1338

Trije sinoptični evangeliji in sv. Pavel so nam izročili poročilo o postavitvi evharistije. Janez s svoje strani sporoča Jezusove besede v shodnici v Kafarnaumu, besede, ki pripravljajo postavitev evharistije: Kristus označi sebe kot kruh življenja, ki je prišel iz nebes (prim. Jn 6).

1339

Jezus je izbral čas velike noči (pashe), da bi izpolnil, kar je naznanil v Kafarnaumu: da bo dal svojim učencem svoje telo in svojo kri:

Prišel je dan opresnikov, ko je bilo treba klati velikonočno jagnje. Jezus je poslal Petra in janeza in jima rekel: "Pojdita in nam pripravita velikonočno večerjo, da bomo skupaj jedli"... Odšla sta... in sta pripravila velikonočno večerjo. Ko je prišla ura, je z apostoli sedel k mizi. Rekel jim je: "Srčno sem želel jesti z vami to velikonočno večerjo, preden bom trpel, kajti povem vam, da je ne bom več jedel, dokler je v polnosti ne bom užival v božjem kraljestvu"... In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: "To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin." Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: "Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas" (Lk 22,7-20; prim. Mt 26,17-29; Mr 14,12-25; 1 Kor 11,23-26).

1340

Ko je Jezus pri velikonočnem obedu obhajal zadnjo večerjo s svojimi apostoli, je dal judovski veliki noči (pashi) njen dokončni smisel. Kajti Jezusov prehod k svojemu Očetu, prehod skozi svojo smrt in svoje vstajenje, se pravi nova velika noč (pasha) - to je anticipirano pri zadnji večerji in obhajano v evharistiji, tisti evharistiji, ki dovršuje judovsko veliko noč (pasho) in anticipira dokončno veliko noč (pasho) Cerkve v veličastvu nebeškega kraljestva.

"To delajte v moj spomin"

1341

Jezusova zapoved, da je treba ponavljati njegove kretnje in njegove besede "dokler ne pride", ne zahteva samo, da se spominjamo Jezusa in tega, kar je storil. Ta zapoved meri - po apostolih in njihovih naslednikih - na liturgično obhajanje stvarno-živega spomina (memoriale) na Kristusa, na njegovo življenje, njegovo smrt, njegovo vstajenje in njegovo posredovanje pri Očetu.