Domov/Katekizem/KKC 1335

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1335

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 3. člen: Zakrament evharistije › III. Evharistija v odrešenjskem načrtu

III. Evharistija v odrešenjskem načrtu

Znamenja kruha in vina

1333

V srcu obhajanja evharistije sta kruh in vino, ki v moči Kristusovih besed in v moči klicanja Svetega Duha postaneta Kristusovo telo in kri. Zvesta Gospodovemu naročilu dela Cerkev še naprej do njegovega prihoda v slavi v njegov spomin to, kar je on storil tisti večer pred svojim trpljenjem: Jezus "je vzel kruh..." in "je vzel kelih z vinom..." Ko znamenji kruha in vina na skrivnosten način postaneta Kristusovo telo in kri, tedaj še naprej tudi naznačujeta, da je stvarstvo nekaj dobrega. Tako se ob pripravljanju darov (darovanju) zahvaljujemo Stvarniku za kruh in vino (prim. Ps 104,13-15), sad "dela človeških rok", a najprej "sad zemlje" in "sad trte", darova Stvarnika. Cerkev vidi v kretnji Melkizedeka, kralja in duhovnika, ki "je prinesel kruha in vina" (1 Mz 14,18), predpodobo svoje lastne daritve (prim. RiM, Prva evharistična molitev).

1334

V stari zavezi so med prvimi sadovi zemlje kruh in vino prinašali kot daritev v znamenje hvaležnosti do Stvarnika. Toda v povezavi z izhodom (iz egiptovske sužnosti) dobita kruh in vino tudi nov pomen. Opresniki (nekvašeni hlebi kruha), ki jih Izrael uživa vsako leto o veliki noči (pashi), spominjajo na naglico ob osvoboditvenem odhodu iz Egipta; spomin na mano v puščavi je Izraela vedno spominjal, da živi od kruha božje besede (prim. 5 Mz 8,3). Končno je vsakdanji kruh sad Obljubljene dežele, poroštvo božje zvestobe svojim obljubam. Kelih blagoslova (prim. 1 Kor 10,16) ob koncu judovskega velikonočnega (pashalnega) obeda dodaja prazničnemu veselju vina eshatološko (poslednjemu času pripadajočo) razsežnost, razsežnost mesijanskega pričakovanja obnovitve Jeruzalema. Jezus je postavil svojo evharistijo tako, da je dal blagoslavitvi kruha in keliha nov in dokončni smisel.

1335

Čudeže pomnožitve kruha, ko je Gospod izrekel blagoslov, ga razlomil hlebe in jih po svojih učencih razdelil, da bi nahranil množico, so vnaprejšnje utelešenje izobilja tega edinstvenega kruha, ki je njegova evharistija (prim. Mt 14,13-21; 15,32-39). Znamenje vode, spremenjene v vino v Kani (prim. Jn 2,11) že naznanja uro Jezusovega poveličanja. Naznačuje dovršitev svatbene gostije v Očetovem kraljestvu, kjer bodo verniki pili novo vino (prim. Mr 14,25), ki je postalo Kristusova kri.

1336

Prvo naznanilo evharistije je razdelilo učence tako, kakor jih je naznanilo trpljenja pohujšalo: "Nevzdržna je ta beseda. Kdo jo more poslušati? (Jn 6,60). Evharistija in križ sta kamna spotike. To je ista skrivnost in ne neha biti povod za razpor. "Ali hočete tudi vi oditi?" (Jn 6,67): To Gospodovo vprašanje se razlega skozi vekove kot vabilo njegove ljubezni, naj bi odkrili, da ima samo on "besede večnega življenja" (Jn 6,68), in da je sprejeti v veri dar njegove evharistije isto kakor sprejeti njega samega.

Postavitev evharistije

1337

Ker jeGospod ljubil svoje, jih je ljubil do konca. Vedoč, da je prišla ura, ko s tega sveta odhaja k Očetu, jim je pri večerji umil noge ter jim dal zapoved ljubezni (prim. Jn 13,1-17). Da bi jim zapustil poroštvo te ljubezni, da se nikdar ne bi oddaljil od svojih in da bi jih napravil deležne svoje velike noči (pashe), je postavil evharistijo kot spomin (memoriale = spomenik) svoje smrti in svojega vstajenja ter svojim apostolom naročil, naj to obhajajo do njegove vrnitve, in "jih je takrat postavil za duhovnike nove zaveze" (trid. koncil: DzS 1740).