Domov/Katekizem/KKC 1205

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1205

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 2. člen: Liturgične različnosti in ena sama skrivnost

1203

Liturgična izročila ali obredi, ki so v Cerkvi dejansko v rabi, so: latinski obred (v glavnem rimski, a tudi obredi nekaterih krajevnih Cerkva, kakor ambrozijanski, ali obredi nekaterih redov) in bizatinski obredi, aleksandrijski ali koptski, sirski, armenski, maronitski in kaldejski. "Cerkveni zbor, zvest izročilu, izjavlja, da ima sveta mati Cerkev vse zakonite obrede za enake glede pravic in časti in da jih hoče v bodoče ohranjati in na vso moč podpirati" (B 4).

Bogoslužje in kulture

1204

Obhajanje bogoslužja mora torej ustrezati duhu in kulturi različnih narodov (prim. B 37-40). Če naj bo Kristusova skrivnost oznanjena "vsem narodom, da bi bili poslušni veri" (Rim 16,26), jo je treba razglašati, obhajati in živeti v vseh kulturah tako, da Kristusova skrivnost le-teh ne odpravi, temveč odreši in spopolni (prim. OK 53). Lastna človeška kultura, ki jo privzame in preobrazi Kristus, je tista, s katero in po kateri ima množica božjih otrok dostop k Očetu, da ga slavi v enem Duhu.

1205

"V bogoslužju, zlasti v bogoslužju zakramentov obstaja del, ki je nespremenljiv - ker izvira iz božje ustanovitve - in katerega varuhinja je Cerkev, in pa deli, ki jih je mogoče predrugačiti in jih Cerkev more ter včasih celo mora prilagoditi kulturam ljudstev, ki so na novo evangelizirana (prim. B 21)" (Janez Pavel II, Ap. p. Vicesimus quintus annus 16),

1206

"Liturgična različnost more biti vir obogatitve, lahko pa tudi povzroča napetosti, medsebojna nerazumevnaja in celo razkole. Jasno je, da na tem področju različnost ne sme škodovati edinosti. Edinost se more izražati samo v zvestobi do skupne vere, do zakramentalnih znamenj, ki jih je Cerkev prejela od Kristusa, in do hierarhičnega občestva. Prilagajanje kulturam zahteva spreobrnjenje srca in, če je potrebno, prelome s pradavnimi navadami, ki so nezdružljive s katoliško vero" (prav tam).

Na kratko

1207

Primerno je, da obhajanje bogoslužja teži za izražanjem v kulturi ljudstva, v katerem Cerkev živi, ne da bi se tej kulturi podredilo. Z drugi strani je bogoslužje samo tisto, ki poraja in oblikuje kulture.