Katekizem katoliške Cerkve

KKC 119

Prvi del: Izpovedovanje vere › Prvi oddelek: Verujem – verujemo › Drugo poglavje: Bog srečuje človeka › 3. člen: Sveto pismo › III. Sveti Duh, razlagalec Svetega pisma

117

Duhovni pomen. Zaradi enote božjega načrta morejo biti znamenja ne samo tekst Svetega pisma, ampak tudi realnosti in dogodki, o katerih tekst govori.

1 Alegorični pomen. Globlje razumevanje dogodkov moremo pridobiti, če prepoznamo njihov smisel v Kristusu; tako je prehod skozi Rdeče morje znamenje Kristusove zmage in s tem krsta (prim. 1 Kor 10,2).

2 Moralni pomen. Dogodki, o katerih poroča Sveto pismo, nas morejo voditi k pravični dejavnosti. Zapisani so "nam v pouk" (1 Kor 10,11; prim. Heb 3 - 4,11).

3 Anagogični pomen. Na realnosti in dogodke moremo gledati v njihovem večnostnem smislu, kolikor nas vodijo (grško: anagoge) naši nebeški domovini naproti. Tako je Cerkev na zemlji znamenje nebeškega Jeruzalema (prim. Raz 21,1 - 22,5).

118

Srednjeveški distih kratko povzema vsebino štirih pomenov:

Littera gesta docet, quid credas allegoria,

Moralis quid agas, quo tendas anagogia.

(Littera, kar je storjeno, rečeno uči,

allegoria, kaj naj veruješ, veli,

moralis, kaj naj storiš,

anagogia, kam naj hitiš).

119

"Naloga razlagalcev je ta, da se po teh pravilih prizadevajo za globlje umevanje in razlaganje smisla Svetega pisma, da bi tako rekoč iz predhodnega pripravljalnega preučevanja zorela sodba Cerkve. Kajti vse to, kar je v zvezi z razlaganjem Svetega pisma, je končno podrejeno sodbi Cerkve, ki opravlja od Boga naloženo poslanstvo in službo varovanja in razlaganja božje besede" (BR 12):

Ego vero Evangelio non crederem, nisi me catholicae Ecclesiae commoveret auctoritas - Jaz ne bi bil veroval evangeliju, če me ne bi k temu nagnila avtoriteta katoliške Cerkve (sv. Avguštin, fund. 5,6).

IV. Kanon Svetega pisma

120

Prav na podlagi apostolskega izročila je Cerkev razpoznala, katere spise je treba prišteti v seznam svetih knjig (prim. BR 8). Ta celotni seznam se imenuje "kanon" Svetega pisma in obsega 46 (45, če štejemo Jer in Žal skupaj) spisov za staro zavezo in 27 za novo zavezo (prim. DS 179; 1334-1336; 1501-1504):

Petero Mojzesovih knjig, Jozue, Sodniki, Ruta, dve Samuelovi knjigi, dve knjigi kraljev, dve Kroniški knjigi, Ezdra in Nehemija, Tobija, Judita, Estera, dve knjigi Makabejcev, Job, Psalmi, Pregovori, Pridigar, Visoka pesem, Modrost, Sirahova knjiga, Izaija, Jeremija, Žalostinke, Baruh, Ezekijel, Danijel, Ozej, Joel, Amos, Abdija, Jona, Mihej, Nahum, Habakuk, Sofonija, Agej, Zaharija in Malahija - za staro zavezo;

Matejev, Markov, Lukov in Janezov evangelij, Apostolska dela; Pavlova pisma: Rimljanom, prvo in drugo Korinčanom, Galačanom, Efežanom, Filipljanom, Kološanom, prvo in drugo Tesaloničanom, prvo in drugo Timoteju, Titu, Filemonu; pismo Hebrejcem, Jakobovo pismo, prvo in drugo Petrovo pismo, tri Janezova pisma, Judovo pismo in Razodetje - za novo zavezo.

Stara zaveza

121

Stara zaveza je nepogrešljiv del Svetega pisma. Njene knjige so od Boga navdihnjene in ohranjajo trajno vrednost, kajti stara zaveza ni bila nikdar preklicana.