Domov/Katekizem/KKC 1125

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1125

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Prvo poglavje: Velikonočna skrivnost v času Cerkve › 2. člen: Velikonočna skrivnost v zakramentih Cerkve › III. Zakramenti vere

1123

"Zakramenti so naravnani na posvečevanje ljudi, na graditev Kristusovega telesa in na božje češčenje; kot znamenja pa imajo tudi nalogo poučevanja. Vero zakramenti ne le predpostavljajo, ampak jo z besedami in rečmi tudi hranijo, krepijo in izražajo - zato se imenujejo zakramenti vere" (B 59).

1124

Vera Cerkve obstaja predhodno pred vero vernika, ki je povabljen, da jo sprejme. Kadar Cerkev obhaja zakramente, izpoveduje od apostolov prejeto vero. Odtod stari rek: "lex orandi, lex credendi" (ali: "legem credendi lex statuat supplicandi", po Prosperju Akvitanskemu, ep. 217, 5. stol.). Postava molitve je postava verovanja. Cerkev veruje tako, kakor moli. Liturgija je sestavna prvina svetega in živega izročila (prim. BR 8).

1125

Zato nobenega zakramentalnega obreda ni mogoče modificirati ali z njim manipulirati po volji delivca ali skupnosti. Celo najvišja oblast v Cerkvi ne more po svoji volji spreminjati liturgije, temveč samo v poslušnosti vere in v religioznem spoštovanju do skrivnosti liturgije.

1126

Ker zakramenti vrhu tega izražajo in razvijajo občestvo vere v Cerkvi, je načelo lex orandi eden od bistvenih kriterijev za dialog, ki si prizadeva za vzpostavitev edinosti kristjanov (prim. E 2 in 15).

IV. Zakramenti odrešenja

1127

Obhajani vredno v veri podeljujejo zakramenti milost, ki jo označujejo (prim. tridentinski koncil: DS 1605 in DS 1606). Zakramenti so učinkoviti, ker v njih deluje Kristus sam: on krščuje, on deluje v svojih zakramentih, da bi priobčil milost, ki jo zakrament označuje. Oče vedno uslišuje molitev Cerkve svojega Sina, ki v epiklezi vsakega zakramenta izraža svojo vero v moč Duha. Kakor ogenj preoblikuje vase vse tisto, česar se dotika, tako Sveti Duh preoblikuje v božje življenje to, kar se podredi njegovi moči.