Domov/Katekizem/KKC 1118

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1118

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Prvo poglavje: Velikonočna skrivnost v času Cerkve › 2. člen: Velikonočna skrivnost v zakramentih Cerkve › II. Zakramenti Cerkve

1116

Kot "moči, izhajajoče" iz telesa Jezusa Kristusa (prim. Lk 5,17; 6,19; 8,46), ki je vedno živ in oživljajoč, kot dejanja Svetega Duha, ki je na delu v Kristusovem telesu, Cerkvi, so zakramenti "božje mojstrovine" v novi in večni zavezi.

II. Zakramenti Cerkve

1117

Po Duhu, ki jo uvaja "v vso resnico" (Jn 16,13), je Cerkev polagoma spoznala tisti zaklad, ki ga je prejela od Kristusa in je natančneje določila "razdeljevanje" tega zaklada, podobno kakor je kot zvesta oskrbnica božjih skrivnosti (prim. Mt 13,52; 1 Kor 4,1) storila tudi glede k<nona (seznama knjig) Svetega pisma in verskega nauka. Tako je Cerkev v potekanju stoletij ugotovila, da je med njenimi liturgičnimi opravili sedem takšnih, ki so v posebnem pomenu besede zakramenti, ki jih je postavil Gospod.

1118

O njih pravimo, da so "zakramenti Cerkve" v dvojnem pomenu: "po njej" so in "zanjo" so. "Po Cerkvi" so in obstajajo, kajti Cerkev je zakrament delovanja Jezusa Kristusa, ki deluje v njej v moči poslanega Svetega Duha. In "za Cerkev" so, saj prav "zakramenti uresničujejo Cerkev" (sv. Avguštin, civ. 22,17; prim. sv. Tomaž Akvinski, s. th. 3,64,2, ad 3), ker - predvsem v evharistiji - razodevajo in priobčujejo ljudem skrivnost občestva Boga, ki je ljubezen, eden v treh osebah.

1119

Ker Cerkev skupaj s Kristusom-glavo sestavlja "kakor eno samo mistično (skrivnostno) osebo" (Pij XII., okr. "Mystici Corporis"), zato deluje v zakramentih kot "duhovniška skupnost", ki je "organsko zgrajena" (C 11): krst in birma usposabljata duhovniško ljudstvo za obhajanje liturgije; z druge strani pa so nekateri verniki "odlikovani s svetim redom, postavljeni v Kristusovem imenu za to, da bi bili pastirji Cerkve z božjo besedo in milostjo" (C 11).

1120

Z zakramentom svetega reda posvečena cerkvena služba ali službeno duhovništvo (C 10) je v službi krstnega duhovništva. Službeno duhovništvo jamči za to, da je v zakramentih Kristus sam tisti, ki deluje po Svetem Duhu v prid Cerkve. Odrešenjsko poslanstvo, ki ga je Oče zaupal svojemu učlovečenemu Sinu, je bilo zaupano apostolom in po njih njihovim naslednikom: ti prejmejo Jezusovega Duha, da delujejo v njegovem imenu in v njegovi osebi (prim. Jn 20,21-23; Lk 24,47; Mt 28,18-20). Tako je z zakramentom svetega reda posvečeni duhovnik zakramentalna vez, ki liturgično dejanje povezuje s tem, kar so govorili in delali apostoli, in prek njih s tem, kar je govoril in delal Kristus, izvir in temelj zakramentov.