Domov/Katekizem/KKC 1116

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1116

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Prvo poglavje: Velikonočna skrivnost v času Cerkve › 2. člen: Velikonočna skrivnost v zakramentih Cerkve › I. Kristusovi zakramenti

I. Kristusovi zakramenti

1114

"Opiraje se na nauk svetega pisma, na apostolska izročila in na soglasje ... očetov" izpovedujemo, da je "vse zakramente nove zaveze postavil naš Gospod Jezus Kristus" (DS 1600-1601).

1115

Zveličavno-odrešenjska so bila skupaj z njegovimi besedami že Jezusova dejanja v času njegovega skritega življenja in javnega delovanja. Anticipirala so moč njegove velikonočne skrivnosti. Naznanjala in pripravljala so to, kar je Jezus podaril Cerkvi, potem ko je bilo vse dopolnjeno. Skrivnosti Kristusovega življenja so temelji tistega, kar odtlej Kristus po služabnikih svoje Cerkve deli v zakramentih, kajti "kar je bilo na našem Zveličarju vidnega, je prešlo v zakramente" (sv. Leon Veliki, serm. 74,2).

1116

Kot "moči, izhajajoče" iz telesa Jezusa Kristusa (prim. Lk 5,17; 6,19; 8,46), ki je vedno živ in oživljajoč, kot dejanja Svetega Duha, ki je na delu v Kristusovem telesu, Cerkvi, so zakramenti "božje mojstrovine" v novi in večni zavezi.

II. Zakramenti Cerkve

1117

Po Duhu, ki jo uvaja "v vso resnico" (Jn 16,13), je Cerkev polagoma spoznala tisti zaklad, ki ga je prejela od Kristusa in je natančneje določila "razdeljevanje" tega zaklada, podobno kakor je kot zvesta oskrbnica božjih skrivnosti (prim. Mt 13,52; 1 Kor 4,1) storila tudi glede k<nona (seznama knjig) Svetega pisma in verskega nauka. Tako je Cerkev v potekanju stoletij ugotovila, da je med njenimi liturgičnimi opravili sedem takšnih, ki so v posebnem pomenu besede zakramenti, ki jih je postavil Gospod.

1118

O njih pravimo, da so "zakramenti Cerkve" v dvojnem pomenu: "po njej" so in "zanjo" so. "Po Cerkvi" so in obstajajo, kajti Cerkev je zakrament delovanja Jezusa Kristusa, ki deluje v njej v moči poslanega Svetega Duha. In "za Cerkev" so, saj prav "zakramenti uresničujejo Cerkev" (sv. Avguštin, civ. 22,17; prim. sv. Tomaž Akvinski, s. th. 3,64,2, ad 3), ker - predvsem v evharistiji - razodevajo in priobčujejo ljudem skrivnost občestva Boga, ki je ljubezen, eden v treh osebah.